Jedro

Tožnica ni dokazala, da je opravljala naloge iz opisa delovnega mesta "urednik oddaj" in zato ni upravičena do vtoževane razlike v plači.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni: za obdobje od 1. 4. 2014 do 1. 12. 2016 izplačati bruto mesečno razliko v plači med 40. plačnim razredom in 43. plačnim razredom; od 1. 12. 2016 dalje izplačati bruto razliko v plači med 41. plačnim razredom ter 44. plačnim razredom v višini 14.452,85 EUR bruto in tožnici po odvodu davkov in prispevkov izplačati znesek v višini 7.232,08 EUR neto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 1.089,01 EUR; od zneska 8.321,09 EUR obračunati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 24. 4. 2018 do plačila; izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto Urednik oddaj (m/ž), šifra DM ..., uvrščeno v 41. plačni razred, z upoštevanjem vseh dosedanjih napredovanj. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.080,25 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka podala pomanjkljivo trditveno podlago glede dejstva, katera dela naj bi pri tožnici prevladovala in glede dejstva, v čem se kaže večja kompleksnost nalog urednika oddaj v primerjavi z nalogami turnusnega urednika. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do spremembe navedb tožene stranke, ki je prvotno zatrjevala, da se delovne naloge urednika oddaj in turnusnega urednika prekrivajo, kasneje pa spremenila svoje navedbe, in ker se ni opredelilo do predlaganih dokazov, ki dokazujejo, da tožnica ni opravljala zgolj delo turnusnega urednika. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je podajala nasprotujoče si navedbe glede zaposlitev A.A., B.B. in C.C., saj o vsebini njihovih pogodb o zaposlitvi ni seznanjena. Iz sodbe ni jasno, na podlagi katerega dokaza je sodišče štelo, da v tožničinem matičnem uredništvu ni zaposlenih na delovnem mestu urednik oddaj, poleg tega je tožena stranka na tem delovnem mestu zaposlila D.D. po poteku mandata urednika uredništva. Če je sodišče ugotovilo, da je tožničino delo bližje delu športnega reporterja, bi ji moralo priznati razliko v plači do tega delovnega mesta, saj ima pravico do plačila po dejansko opravljenem delu. Nasprotuje zaključku sodišča, da bi morala dokazati izpolnjevanje pogojev za napredovanje v višji plačni razred. Sodišče je neutemeljeno verjelo izpovedi D.D., kljub predloženim dokazom, ki njegovo izpoved v celoti ovržejo. Nerazumljiva je ugotovitev sodišča, da mora urednik oddaj urejati več oddaj kot le eno, saj v tej smeri tožena stranka ni podala trditev. Tožnica ureja oddajo "E.", kar pomeni, da opravlja delo urednice oddaj. Zahteva tudi izločitev sodišča prve stopnje, saj skupaj s toženo stranko nastopa v skupnem javnem naročilu. Ta okoliščina vzbuja dvom v nepristranskost sodišča in pomeni kršitev pravice do nepristranskega in poštenega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) pa dodaja.

6. Ni podana bistvena kršitev iz 8. oziroma 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo očita tožnica, ker se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo do vseh predlaganih dokazov in sodbe naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Pod tema pritožbenima razlogoma tožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje ali pa uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Enako velja za očitek kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede izpovedi priče D.D.. Tožnica izpostavlja, da na določena vprašanja ni odgovorjeno, oziroma da niso pravilno rešena, vendar neutemeljeno. Če sodišče ni sledilo tožničinemu pravnemu naziranju glede materialnopravnih vprašanj ter katera ugotovljena dejstva so bila odločilna za sprejem odločitve, potem sodišču, ki je ustrezno obrazložilo svoja stališča, ni mogoče očitati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

7. V obravnavani zadevi tožnica zahteva izplačilo razlike v plačah, upoštevajoč napredovanja, med delovnim mestom "turnusni urednik", za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi in delovnim mestom "urednik oddaj", ki naj bi ga dejansko opravljala. Glede na dejansko opravljeno delo od tožene stranke zahteva tudi izročitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "urednik oddaj".

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožena stranka ni podala trditev, katera dela naj bi pri tožnici prevladovala oziroma konkretnih trditev o večji kompleksnosti nalog na delovnem mestu "urednik oddaj". Med strankama ni sporno, da se opisa delovnih zadolžitev na delovnem mestu "turnusni urednik" in "urednik oddaj" delno prekrivata, niti ni sporno, da je tožnica opravljala naloge delovnega mesta "turnusni urednik", ki so tudi naloge na delovnem mestu "urednik oddaj". Po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje pa tožnica ni dokazala, da bistveni del njenih delovnih nalog zajemajo tudi naloge iz opisa delovnega mesta "urednik oddaj", ki se razlikujejo od nalog na delovnem mestu "turnusni urednik". Sodišče je tožnici sicer verjelo, da ureja in pripravlja oddajo "E.", vendar je pravilno upoštevalo, da gre (le) za eno 5-minutno oddajo, ki je na sporedu enkrat tedensko. Tožnica pa ni dokazala, da ureja tudi druge oddaje, kot to izhaja že iz jezikovne opredelitve delovnega mesta "urednik oddaj", niti ni dokazala, da opravlja druge zadolžitve z delovnega mesta "urednik oddaj", kot so odrejanje dela njej podrejenim sodelavcem, programska koordinacija dela in priprava programskih ter izvedbenih načrtov, ki pa ne spadajo med zadolžitve na delovnem mestu "turnusni urednik". Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi priče A.A. pravilno zaključilo tudi, da samostojnost in avtonomnost pri oddaji "E.", na katero se sklicuje tožnica, nista bistveni le za delovno mesto "urednik oddaj", temveč je takšna narava tudi dela A.A., ki opravlja naloge športnega reporterja.

9. Pritožbena navedba, da je tožena stranka tekom postopka spreminjala svoje navedbe, ni utemeljena. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da se opisa zadolžitev na delovnih mestih "turnusni urednik" in "urednik oddaj" delno prekrivata, vendar da tožnica v pretežnem delu ni opravljala zadolžitev z delovnega mesta "urednik oddaj". V prvi pripravljalni vlogi pa je nato tudi navedla, katerih konkretnih zadolžitev iz delovnega mesta "urednik oddaj" tožnica ni opravljala na delovnem mestu "turnusni urednik". V tem pritožbeno sodišče ne zaznava spremembe v trditveni podlagi tožene stranke.

10. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica spreminjala svoje navedbe oziroma da njena izpoved nasprotuje njenim navedbam. Tožnica tožbeni zahtevek utemeljuje na primerjavi svojih zadolžitev s tremi sodelavci (A.A., B.B., C.C.), pri čemer nihče izmed njih ni zaposlen na delovnem mestu "urednik oddaj". Tožnica res ni izrecno navedla, da navedeni opravljajo delo na delovnem mestu "urednik oddaj", vendar je sodišče prve stopnje, glede na postavljeni tožbeni zahtevek, ki se glasi na delovno mesto "urednik oddaj", tožničino navedbo, da je njeno delo primerljivo z opisom nalog, ki jih izvajajo A.A., B.B. in C.C., pravilno razumelo na način, da so navedeni zaposleni na delovnem mestu "urednik oddaj". V nasprotnem primeru je za utemeljitev tožbenega zahtevka primerjava z njihovimi delovnimi nalogami brezpredmetna. Da pa v tožničinem matičnem uredništvu dejansko ni nihče zaposlen na delovnem mestu "urednik oddaj", je sama tožnica izpovedala na naroku za glavno obravnavo dne 22. 2. 2018 (str. 3 zapisnika), njeno izpoved pa je v tem delu potrdila tudi priča D.D. - urednik matičnega uredništva. Tako ni utemeljena niti pritožbena navedba, da ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče podalo zaključek, da v matičnem uredništvu ni zaposlenih na delovnem mestu "urednik oddaj".

11. Tožnica se neutemeljeno sklicuje tudi na to, da je opravljala dela izven obsega delovnih zadolžitev "turnusnega urednika". Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je tožnica v dveh mesecih v letu 2016 in en mesec v letu 2017 opravljala delo, ki spada v obseg zadolžitev delovnega mesta "športni reporter". Pravilno je izpostavilo, da tožnici ne more priznati razlike v plači oziroma drugih pravic iz delovnega mesta "športni reporter", ker tega v postopku ni zahtevala, temveč je zatrjevala opravljanje dela na delovnem mestu "urednik oddaj". Sicer pa je tožnica na naroku 13. 4. 2018 sama pojasnila, da je v letu 2016 prejela plačilo za povečani obseg dela, ki se nanaša na opravljanje dodatnih zadolžitev, ki sicer spadajo v opis nalog na delovnem mestu "športni reporter".

12. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da je opravljala naloge iz opisa delovnega mesta "urednik oddaj" in zato ni upravičena do razlike v plači ter da ni podala nobenega zahtevka v zvezi s plačilom razlike v plači za delovno mesto "športni reporter". Glede na to v nadaljevanju niti ni bila potrebna obrazložitev glede dokazovanja napredovanja v plačnih razredih (12. in 13. točka obrazložitve), se pritožbeno sodišče do tega posebej ne opredeljuje. Zavrnitvi zahtevka za izročitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "urednik oddaj" pa pritožba konkretizirano niti ne nasprotuje.

13. Neutemeljena je tudi pritožbena zahteva za izločitev sodišča prve stopnje oziroma za odstop reševanja spora drugemu sodišču. Po določbi drugega odstavka 72. člena ZPP se lahko zahteva za izločitev vloži do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Tožnica je zahtevo vložila šele v pritožbi, kar pomeni, da je zahteva prepozna. Nadalje lahko po določbi tretjega odstavka 72. člena ZPP stranka zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, česar tožnica ni storila, zato je njena zahteva tudi nedovoljena. Po določbi četrtega odstavka 72. člena ZPP pa mora stranka v zahtevi navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Tudi tega tožnica ni storila, saj ni podala nobenih navedb o tem, kakšna je povezava konkretne sodnice z navedenim javnim naročilom.

14. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe (155. člen ZPP).