Jedro

Delegacija pristojnosti sodišča prve stopnje v stadiju postopka, ko je bil ta na prvi stopnji z izdajo sklepa o zavrženju tožbe že zaključen, ni možna. Spričo tega dejstva je bilo odločanje o tožnikovem predlogu nujno omejeno le na tisti del, ki se nanaša na predlagano določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zoper v postopku na prvi stopnji že izdan sklep. V tem delu pa je tožnikov predlog neobrazložen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe, s katerim se je končal postopek na prvi stopnji, je tožnik predlagal tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v nadaljnjem postopku. Iz ne povsem jasne utemeljitve njegovega predloga je vendarle mogoče razbrati tožnikovo nezadovoljstvo z načinom postopanja Okrajnega sodišča v Tolminu v drugih zadevah (zlasti v zapuščinskem postopku po pokojnem pradedu), pa tudi Okrožnega sodišča v Novi Gorici (domnevno v kazenski zadevi), pripombe pa naperja še zoper delo in način zastopanja odvetnika ..., ki je bil nekoč sodnik na Okrajnem sodišču v Tolminu, kjer naj bi imel še vedno "več kot očiten vpliv". Predlaga, da se "zadevo izroči sodišču izven pristojnosti Višjega sodišča v Kopru", med drugim pa tudi še, da se njegovi "pritožbi in prošnji ugodi, zavrne sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter zadevno tožbo odstopi v pristojnost in obravnavo drugemu višjemu sodišču".

2. Predlog ni utemeljen.

3. Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) in pravdne stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Pristojnosti morajo biti vnaprej določene, da se vedo ravnati stranke in sodišče. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa do takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Že iz doslej povzetega besedila navedene zakonske določbe izhaja, da v obravnavanem primeru delegacija pristojnosti sodišča prve stopnje v stadiju postopka, ko je ta bil na prvi stopnji z izdajo sklepa o zavrženju tožbe že zaključen, ni možna. Spričo tega dejstva je bilo odločanje o tožnikovem predlogu nujno omejeno le na tisti del, ki se nanaša na predlagano določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zoper v postopku na prvi stopnji že izdan sklep. V tem delu pa je tožnikov predlog neobrazložen, saj njemu v prid nobenega razloga, katerega upoštevnost v pomenu določbe 67. člena ZPP bi sploh bilo mogoče preizkusiti oziroma ocenjevati, niti ne zatrjuje. Zato je bilo treba tožnikov predlog zavrniti.