Jedro

Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. O terjatvi tožene stranke, ki je bila predmet tega pravdnega postopka, je bilo že pravnomočno odločeno v postopku prisilne poravnave. Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco. Nanjo je treba paziti ves čas postopka. Od trenutka pravnomočnosti naprej je treba zavreči tožbo, o kateri še ni pravnomočno odločeno, čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 59338/2012 z dne 26. 4. 2012 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavita ter tožba zavrže. II. Vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega in pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 59338/2012 z dne 26. 4. 2012 v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Pravdne stroške tožene stranke v višini 1.064,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je naložilo v plačilo tožeči stranki.

Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku (da sklep o izvršbi ostane v veljavi za glavnico 10.947,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2012 naprej in za izvršilne stroške v višini 173,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Očita mu zmotno uporabo materialnega prava pri presoji priznanja terjatve upravitelja prisilne poravnave. Obravnavalo ga je kot materialno dejanje - pripoznavo dolga, čeprav gre le za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Tožbenemu zahtevku bi moralo v priznanem delu ugoditi. Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (zaradi neutemeljeno zavrnjenih dokazov - zaslišanja prič) in po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost med sodbo in dokaznimi listinami) ter bistveno kršitvijo pravil o dokaznem bremenu. Zmotno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje o dokončanju in primopredaji del. Napačno je interpretirana pogodba. Zapadlost terjatve je bila vezana na dokončanje del, česar sodišče ni ugotavljalo.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

Preden je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi, ga je tožeča stranka z vlogo z dne 7. 1. 2015 obvestila, da je Okrožno sodišče v Ljubljani (prav: v Kranju) s pravnomočnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave St 2552/2012 z dne 1. 12. 2014 nad toženo stranko potrdilo prisilno poravnavo. Del sklepa je seznam terjatev, v katerem je priznana tudi vtoževana terjatev v višini 11.626,90 EUR. Predlaga, da pritožbeno sodišče navedena dejstva upošteva pri odločanju o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Hkrati po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, med drugim tudi na to, ali je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda, ali o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ali o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

V okviru uradnega preizkusa pritožbeno sodišče na podlagi predložene dokumentacije in vpogleda v informatizirano bazo podatkov AJPES, ki je javno dostopna, ugotavlja, da je bil nad toženo stranko s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St 2552/2012 z dne 1.12.2014 potrjena prisilna poravnava z naslednjo vsebino: - delež plačila upnikov: 52 % vrednosti terjatev, - rok za plačilo terjatev upnikov: 4 leta po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, - terjatve upnikov se ne obrestujejo.

Iz seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je sestavni del navedenega sklepa, izhaja, da je tožeča stranka v postopku prisilne poravnave priglasila terjatev, ki jo je pred tem vtoževala tudi v tem postopku. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je bil vložen 25. 4. 2012, sklep o izvršbi izdan 26. 4. 2012, po vloženem ugovoru tožene stranke z dne 10. 5. 2012 pa se je postopek nadaljeval v pravdi, v kateri je tožeča stranka z vlogo 23.5.2014 dopolnila tožbo. Terjatev, ki je bila predmet obravnave v izpodbijani sodbi, je bila v pretežnem delu priznana v postopku prisilne poravnave (9.806,29 EUR iz naslova glavnice, 1.648,85 EUR za obresti in 173,76 EUR za stroške, skupaj 11.628,90 EUR). To izhaja tudi iz trditev tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, ko je pojasnila, da v postopku prisilne poravnave nepiznanemu znesku v višini 127,20 EUR iz naslova glavnice ni ugovarjala. Pri tožbi oziroma tej pravdi je vztrajala le iz razloga, ker še ni bil izdan pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave.

Po tretjem odstavku 215. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave pa preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, in sicer zneska terjatve v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi ter pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi, ter obresti od zneska te terjatve po višji obrestmi meri od obrestne mere, določene v potrjeni sodni poravnavi.

Za obravnavi primer to pomeni, da je o terjatvi tožene stranke, ki je bila predmet tega pravdnega postopka, že pravnomočno odločeno v postopku prisilne poravnave. Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco. Nanjo je treba paziti ves čas postopka. Od trenutka pravnomočnosti naprej je treba zavreči tožbo, o kateri še ni pravnomočno odločeno, čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej, kot je glede na podatke spisa primer v obravnavani zadevi.

Zaradi podane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in v zvezi z njo tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo pa zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP). Na pritožbene navedbe tožeče stranke zato ni treba odgovarjati.

Če pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Kot že rečeno, iz podatkov spisa izhaja, da se je obravnavani postopek pričel pred začetkom postopka prisilne poravnave s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru tožene stranke je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe opozorila na postopek prisilne poravnave in priznanje svoje terjatve v njem. Tožena stranka se je kljub temu (in priznanju terjatve v postopku prisilne poravnave) tožbenemu zahtevku upirala. Postopek se je torej utemeljeno nadaljeval. V končni fazi se je končal z zavrženjem tožbe, kar pomeni, da v pravdi tožeča stranka ni uspela. Upoštevaje celotno medsebojno pravno razmerje (tudi obravnavo iste terjatve v postopku prisilne poravnave) pa je tožeča stranka v postopku pravzaprav uspela, vendar se bo glede na izid prisilne poravnave poplačala le do polovice. Zato je po presoji pritožbenega sodišča upoštevaje vse navedene okoliščine primerno, da vsaka stranka trpi svoje pravdne in pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP).