Jedro

V kolikor sodišče pri uradnem preizkusu lastništva nepremičnine ugotovi, da se podatki iz predloga za izvršbo ne ujemajo z zemljiškoknjižnimi (zemljiška knjiga je javna knjiga in za vpise velja publicitetno načelo), izvršbe na nepremičnino ne more dovoliti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani IV. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom dovolilo predlagano izvršbo na dolžnikove solastne deleže nepremičnin in z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (I. točka izreka), odločilo, da mora dolžnik v 8 dneh upnici povrniti 149,33 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje (III. točka izreka) in zavrnilo predlog za izvršbo v delu predlagane izvršbe s prodajo ½ nepremičnin zemljiška parcela X *37/2, X 44 in X 45 (IV. točka izreka).

2. Zoper IV. točko izreka izpodbijanega sklepa se je pravočasno pritožila upnica po pooblaščenki in uvodoma uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da je podana istovetnost med obema solastnikoma nepremičnin iz IV. točke izreka izpodbijanega sklepa in da ne gre za dve različni osebi. Trdi, da gre, kljub različnim navedbam datuma rojstva, za isto osebo, ker je pri vpisu rojstnega datuma v zemljiško knjigo očitno prišlo do napake pri navedbi podatkov solastnika ″J. nedl. K. datum rojstva 29. X. 1969,″ in sicer njegov datum rojstva ni 29. X. 1969, temveč je 28. X. 1969. Posledično je dolžnik vknjižen kot lastnik nepremičnin do celote. Predlaga, da sodišče izvede dokaze z zaslišanjem zakonite zastopnice upnice, z zaslišanjem dolžnika in vpogleda v priložen zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige za vložek št. 372 k.o. X., v katerem so zajete vse nepremičnine iz IV. točke izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi. Iz zgodovinskega izpiska izhaja, da je dolžnik pridobil ½ nepremičnin na podlagi darilne pogodbe z dne 8. 11. 1977, dodatka z dne 14. 1. 1978 in odločbe Občinske skupnosti socialnega skrbstva X. z dne 20. 1. 1978, in sicer od matere in od očeta, drugo polovico pa je takrat dobila njegova sestra T. K. Predlaga tudi, da sodišče pridobi navedene listine iz zbirke listin zemljiške knjige in vanje vpogleda. Iz pridobljenih listin je razvidno, da je ista oseba, torej dolžnik, vknjižen kot lastnik obeh solastnih deležev na vseh predmetnih nepremičninah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dovoli izvršba tudi s prodajo do ½ nepremičnin in da se dolžniku naloži plačilo upničinih pritožbenih stroškov, podredno pa, da se izpodbijani del sklepa razveljavi, zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču, dolžniku pa se naloži, da upnici povrne stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo v delu predlagane izvršbe na ½ nepremičnin ID znak: parcela X *37/2, X 44, X 45 je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je v zemljiški knjigi pri tem solastnem deležu predmetnih nepremičnin vknjižena oseba s sicer istim imenom, priimkom in naslovom kot dolžnik, vendar z drugim datumom rojstva kot dolžnik (v zemljiški knjigi je vpisan datum rojstva: 29. X. 1969, med tem ko je dolžnikov datum rojstva: 28. X. 1969).

5. Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska pravica, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Po prvem odstavku 168. člena ZIZ mora biti nepremičnina v predlogu za izvršbo na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da lahko sodišče po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine.

6. Pritožbeno ni sporno, da se identifikacijski podatki dolžnika v predlogu za izvršbo ne ujemajo z identifikacijskimi podatki v zemljiški knjigi, saj je datum rojstva različen. V kolikor sodišče pri uradnem preizkusu lastništva nepremičnine ugotovi, da se podatki iz predloga za izvršbo ne ujemajo z zemljiškoknjižnimi (zemljiška knjiga je javna knjiga in za vpise velja publicitetno načelo)1, pa izvršbe na nepremičnino ne more dovoliti. Ob navedenem je tako izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo pravilna.

7. V pritožbi izpostavljeno, da je pri vpisu v zemljiško knjigo očitno prišlo zgolj do napake pri navedbi rojstnih podatkov, ob povedanem na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati. V kolikor držijo pritožbene navedbe, da gre zgolj za očitno napako pri vpisu rojstnih podatkov v zemljiško knjigo, kar upnica izpostavlja šele v pritožbi, se lahko njena odprava na ustrezen način zahteva v zemljiškoknjižnem postopku.

8. Pritožba bistvenih kršitev določb postopka konkretizirano ne uveljavlja in ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, je pritožbo vsled njene neutemeljenosti zavrnilo in v izpodbijani IV. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj 1. in 6. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).