Jedro

Vsa dejstva, potrebna za odločitev o izplačilu nagrade odvetniku, bi lahko tožena stranka razjasnila, če bi si pridobila in vpogledala v spis zadeve, v kateri se je izvajala brezplačna pravna pomoč. Trditveno in dokazno breme je sicer res na strani izvajalca brezplačne pravne pomoči, vendar pa po določbi drugega odstavka 140. člena ZUP organ od stranke ne more zahtevati predložitev dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, Organa za brezplačno pravno pomoč, opr. št Bpp 602/2008 z dne 13. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožnici priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči v skupnem znesku 435,41 EUR. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožnica določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I K 10638/2009 zaradi kaznivega dejanja goljufije. Tožena stranka je tožnici od priglašenih stroškov priznala le 50 točk za pregled spisa, 250 točk za obravnavo z dne 3. 5. 2011 in 100 točk za urnino za navedeni dan ter 375 točk za odgovor za pritožbo, kar skupaj znese 775 odvetniških točk oz. 355,73 EUR. Priznala je tudi materialne stroške v višini 7,11 EUR. V preostalem pa je zahtevek zavrnila, ker tožnica ni predložila dokazil o opravljenih storitvah. Tožena stranka je namreč tožnico z dopisom z dne 13. 7. 2011 pozvala, da predloži dokazila za opravljene storitve, vendar je tožnica predložila le odgovor na pritožbo z dne 14. 6. 2011. Zaradi navedenega ji tožena stranka za ostale priglašene postavke ni priznala nagrade.

Tožnica v tožbi navaja, da je za opravljanje brezplačne pravne pomoči prejela dve napotnici, ki ju je po opravljenih storitvah vrnila toženi stranki in sicer dne 6. 5. 2011 in dne 15. 6. 2011. Dne 13. 7. 2011 ji je tožena stranka poslala dopis, da predloži dokazila o opravljenih storitvah BPP v kazenskem postopku. Ker je menila, da tožena stranka želi podatke o dejanjih po vloženi zadnji napotnici, je poslala le odgovor na pritožbo. Do prejema izpodbijanega sklepa tako ni vedela, da se zahtevajo dodatna dokazila. Običajna praksa organov za BPP je, da sodišče na podlagi podatkov v spisu, ki ga samo pribavi, ugotovi, katera dela po priglašenem stroškovniku so bila dejansko opravljena. Od nje do sedaj nikoli ni bilo zahtevano, da za vsa opravljena dejanja predloži dokazila, saj so ta razvidna iz samega spisa. Tega pa tudi ne predpisuje Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Tožena stranka ji tako ni priznala priglašenih stroškov za obravnave, stroške urnin ter vloženi dokazni predlog. Da so bila navedena dejanja opravljena, je razvidno iz zapisnikov o glavnih obravnavah, ki jih je priložila tožbi. V pripravljalni vlogi pa še navaja, da ZBPP določa, da mora izvajalec k napotnici priložiti stroškovnik za opravljena dejanja v izvirniku oz. mora biti predloženo originalno potrdilo sodišča oz. drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oz. mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Tožnica je pravočasno vrnila obe napotnici s stroškovnikom v izvirniku, dolžnost toženca pa je bila, da pribavi spis, za kar je imel vse možnosti in je tudi sicer običajna praksa, ter na podlagi podatkov v spisu preveri, ali so bile priglašene storitve dejansko izvedene. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter tožen stranki naloži plačilo zneska 1.368,88 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu ter navaja, da je iz obrazložitve sklepa razvidno, zakaj določenih postavk ni priznala. V skladu z ZBPP je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico vrniti po končani opravi storitev in predložiti dokazila o opravljenih storitvah brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je bila tožnica pozvana, da predloži dokazila za opravljene storitve, česar pa do sedaj ni predložila in tako ni izkazala, da so bile navedene storitve opravljene. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V skladu z določbo 40. člena ZBPP je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitev pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč. Zaradi obračuna stroškov je dolžan k napotnici priložiti stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oz. mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oz. drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oz. mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Po določbi četrtega odstavka 39. člena ZBPP mora napotnica med drugim vsebovati tudi vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal s prilogami. Iz navedenih določb tako ne izhaja, da bi moral izvajalec brezplačne pravne pomoči obvezno k napotnici priložiti tudi kopije vseh vlog, ki jih je poslal sodišču v zadevi, oziroma listin zadeve, v kateri je izvajal brezplačno pravno pomoč.

V skladu z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP organ za BPP postopa v postopku po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, to je ZUP, če ZBPP ne določa drugače. ZUP določa, da mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (138. člen). V ta namen uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve (drugi odstavek 139. člena ZUP). Po določbi 140. člena ZUP mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Od stranke se ne zahteva, naj priskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predloži taka potrdila, ki jih organi po 180. členu tega zakona niso dolžni izdajati (drugi odstavek 140. člena ).

V skladu z navedenimi določbami ter splošnim načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP mora torej organ odrediti izvedbo dokazov, ki so potrebni za odločitev o zahtevku stranke. Tožena stranka je tožnici poslala poziv, da predloži dokazila o opravljenih storitvah BPP v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. I K 10638/2009, na kar je tožnica strokovni službi predložila le odgovor na pritožbo z dne 14. 6. 2011, ne pa tudi dokazil o drugih opravljenih dejanjih v kazenskem postopku. Ne glede na to pa ZUP v drugem odstavku 140. člena nalaga organu, da si sam priskrbi potrebne dokaze, kolikor je to za organ hitreje in lažje. Vsa dejstva, potrebna za odločitev, bi tako lahko tožena stranka razjasnila, če bi si pridobila in vpogledala v spis zadeve, v kateri se je izvajala brezplačna pravna pomoč. Trditveno in dokazno breme je sicer res na strani stranke, vendar pa po določbi drugega odstavka 140. člena ZUP organ od stranke ne more zahtevati predložitev dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam. Tožena stranka pa v izpodbijanem sklepu ni pojasnila, zakaj tega sama ni mogla storiti ter je to zahtevala od tožnice. V takšnem primeru bi zato moral organ ob zavrnitvi zahtevka tudi pojasniti, zakaj ni mogel sam priskrbeti potrebnih dokazov.

Ker so bila pri izdaji izpodbijanega sklepa kršena pravila postopka, zaradi česar je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo tožena stranka upoštevaje določbe ZUP dopolnila ugotovitveni postopek in ponovno odločila o zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določil prvega odstavka 3. člena navedenega Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 80,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.