15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1389/2004 z dne 1. 12. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 2314/2001 z dne 7. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik (v pravdi tožnik) je vložil predlog za obnovo postopka, v katerem mu je bila naložena izselitev iz stanovanja. V njem je zatrjeval, da mu v tem postopku nista bili vročeni niti tožba niti (zamudna) sodba. Sodišče prve stopnje je njegov predlog zavrnilo. Ugotovilo je, da iz dveh povratnic v spisu izhaja, da je pritožnik tako tožbo kot tudi sodbo prejel, pritožnik pa po mnenju sodišča ni uspel dokazati nasprotnega. Dokaza z izvedencem grafološke stroke sodišče ni izvedlo, ker pritožnik v roku ni predložil predujma. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika. Tudi po mnenju tega sodišča sta bili pritožniku tako tožba kot sodba pravilno vročeni.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedeni sodni odločbi in zatrjuje, da so mu bile z njima kršene pravice iz 14., 22., 23., 33. in 34. člena Ustave ter 2. člen Ustave. Zatrjuje, da podpisi na vročilnicah niso njegovi. Ne strinja se s sklepanjem sodišča, ki je na podlagi vročilnic iz spisov štelo, da je bila vročitev pravilno opravljena, saj naj pritožnik ne bi uspel dokazati nasprotnega. Nasprotuje tudi odločitvi sodišč v postopku, katerega obnovo je predlagal.

B.

3.Pritožnik sicer navaja številne človekove pravice, ki naj bi mu bile z izpodbijanima sklepoma kršene, vendar iz večine njegovih navedb izhaja nestrinjanje z odločitvijo sodišč. Z očitki, ki pomenijo zgolj zatrjevanje napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali napačne uporabe prava in na raven človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne segajo, pa ustavne pritožbe glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ni mogoče utemeljiti. Po navedeni določbi ZUstS Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave naj bi bila pritožniku kršena s tem, da je sodišče pri odločanju uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Pri ugotavljanju, ali je bila vročitev tožbe in sodbe pritožniku pravilno opravljena, je sodišče izhajalo iz podatkov na vročilnici, ki je javna listina. Zavzelo je stališče, da je brez strokovnega znanja ni mogoče ugotoviti, da podpis ni pritožnikov. Sodišče je sklepalo na podlagi dokaznega bremena in zavrnilo predlog za obnovo, ker je štelo, da pritožnik ni dokazal, da vročitev ni bila pravilno opravljena. S tem pritožniku ni kršilo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

5.Pritožnikovih očitkov, ki se nanašajo na odločitvi sodišč v postopku, katerega obnovo je predlagal, Ustavno sodišče na more presojati. Predmet te ustavne pritožbe sta namreč le odločitvi sodišč o predlogu za obnovo postopka.

6.Pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave bi bila pritožniku kršena, če bi izpodbijana sklepa temeljila na pravnem stališču, ki bi bilo z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Ker sta sodišči z izpodbijanima sklepoma odločali le o tem, ali so zaradi pritožnikove nemožnosti sodelovanja v postopku izpolnjeni pogoji za obnovo postopka, z njima pritožniku ni mogla biti kršena pravica iz 33. člena Ustave.

7.Ustavne pritožbe pritožnik tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj navedena ustavna določba neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger