Jedro

Nepomembni so pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica graja ugotovitve o njeni (ne)skrbnosti ob nakupu vozila. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi napako ocenilo za očitno in s tem takšno, da bi jo tožeča stranka morala opaziti pri pregledu vozila in poizkusni vožnji. Skrbnost je omenilo le v zvezi z ugotovitvijo, da bi tožeča stranka, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, na servisnih listkih morala opaziti zapis o morebitnem popravilu motorja. To lahko velja le za primer, če bi tak zapis obstajal, kar pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 4.048 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 21. 4. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna tožencu povrniti njegove pravdne stroške, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Kot bistveno navaja, da očitana napaka (spuščanje hladilne tekočine in pregrevanje motorja, kar je vodilo v poškodbo glave in bloka motorja) ni bila takšna, da bi jo bilo mogoče opaziti v okviru kratkega pregleda in preizkusne vožnje. Neutemeljen je zato očitek, da bi jo tožeča stranka v okviru profesionalne skrbnosti morala opaziti. Da je šlo za neočitno napako, bi tožeča stranka lahko dokazala z zaslišanjem serviserja A. A., ki ga sodišče ni izvedlo. Servisni listki so namenjeni sledenju rednih servisov, na njih se beleži menjava potrošnega materiala. Tožeča stranka zato očitane napake iz njih ni mogla ugotoviti in ji v zvezi s tem ni mogoče očitati neskrbnosti. Iz računa B., s. p., z dne 2. 10. 2020 je razvidno, da je garancija za vozilo veljala le en mesec, medtem ko je za dvanajstmesečno obdobje veljalo jamstvo C. Gre za dve različni stvari, o čemer bi se moralo sodišče pozanimati. Pri C., d. o. o., bi toženec lahko opravil cenejše servise, vendar jih je očitno raje opravil v Bosni, saj v okviru tega jamstva ne bi mogel opraviti servisa motorja. To posredno kaže, da je sočasno z rednim servisom v Bosni opravil tudi dela na bloku motorja. Vse to dodatno utemeljuje, da sodišče zaradi samoiniciativnega preklica zaslišanja serviserja A. A. ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Serviser bi zaslišan lahko pojasnil svoje ugotovitve ob odprtju motorja in predhodno opravljene posege na motorju. To bi skupaj z dejstvom, da je toženec kljub zakupljenemu jamstvu popravila opravil v Bosni, ovrglo njegove trditve, da za napako ni vedel, s čimer bi bilo izpodbito stališče sodišča, da ni mogoča uporaba 465. člena OZ.2

3.Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka uveljavlja jamčevalni zahtevek zaradi stvarne napake na vozilu Renault Scenic (okvara motorja), ki ga je 22. 9. 2021 kot rabljenega kupila3 od toženca. Zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imela s popravilom vozila oziroma z odpravo stvarne napake.

6.Skladno s prvim odstavkom 468. člena OZ lahko kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe), zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ pa pravna teorija in sodna praksa kupcu jamčevalni zahtevek priznavata tudi v obliki pravice odprave napake na stroške prodajalca, če prodajalec te napake v primernem roku ne odpravi sam.4,5 Za utemeljenost takega zahtevka mora kupec poleg obstoja napake in pravočasnosti njenega grajanja izkazati tudi, da je prodajalcu dal na voljo primeren rok, v katerem bi to napako lahko odpravil sam.

7.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da tožeča stranka v tožbi ni trdila, da bi tožencu omogočila takšen rok, temveč je navedla le, da ga je obvestila o napaki in ga pozvala k srečanju, da najdeta rešitev. Pri tem se je sklicevala na dopis z dne 17. 3. 2021. Kot odgovor na opravljeno materialno procesno vodstvo je na pripravljalnem naroku nato navedla, da je to možnost tožencu dala, vendar se je ob tem spet sklicevala le na navedeni dopis. Sodišče prve stopnje je ob vpogledu v dopis ugotovilo, da ne vsebuje ne poziva k odpravi napake ne roka za njeno odpravo. Poleg tega je toženec dopis z dne 17. 3. 2022 prejel najprej 21. 3. 2022, tožeča stranka pa je nov motor kupila le dan po tem, 22. 3. 2022, kar dodatno potrjuje zaključek, da tožencu ni omogočila odprave napake v primernem roku. Toženec je ob zaslišanju prepričljivo izpovedal, da ga je tožeča stranka pozivala le k plačilu stroškov odprave napake.

8.Tožeča stranka se z navedenimi ugotovitvami v pritožbi ne sooči in jim z ničemer ne nasprotuje.

9.Zgoraj opredeljeni pogoji za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za povrnitev stroškov odprave napake so določeni kumulativno, za utemeljenost zahtevka morajo biti zato podani vsi, vključno s podelitvijo primernega roka za odpravo napake.6 Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka tega pogoja ni izpolnila, temu pa pritožnica v pritožbi ne nasprotuje, je tožbeni zahtevek neutemeljen že iz tega razloga.

10.Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi zahtevka utemeljilo z dodatnim razlogom. Ugotovilo je, da je tožeča stranka zamudila rok za grajanje napake, in v tem okviru zavrnilo njen ugovor, da je toženec za napako vedel. Pritožbeno sodišče se zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe opredeljuje tudi do teh ugotovitev in v zvezi z njimi podanih pritožbenih navedb.

11.Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženca o stvarni napaki ni obvestila v zakonskem (prekluzivnem) osemdnevnem roku od njenega odkritja (prvi odstavek 462. člena OZ).

12.Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila tožencu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

13.Tožeča stranka je toženčevo védenje za napako utemeljevala z ugotovitvami serviserja A. A. Ta naj bi na podlagi servisnih listkov in pregleda vozila ugotovil, da je toženec tik pred prodajo v Bosni opravil servis motorja in s tem prikril napako.

14.Sodišče prve stopnje je ob vpogledu v servisne listke ugotovilo, da je bil zatrjevani servis v Bosni opravljen 6. 3. 2021, več kot pol leta pred prodajo, pri tem je bila opravljena menjava olja in filtrov (kar potrjuje navedbe toženca, da je menjal le potrošni material). Zatrjevanega posega v motor tik pred prodajo vozila servisni listki tako ne potrjujejo, v pritožbi prvič podane navedbe, da se taka popravila v servisne listke sploh ne vpisujejo, pa predstavljajo nedovoljene in neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nedopustne pritožbene novote predstavljajo tudi navedbe o naravi in obsegu jamstva C. in na njihovi podlagi utemeljena opozorila, da je toženec popravila opravljal v Bosni, čeprav bi jih lahko opravil v okviru tega jamstva.

15.Tožeča stranka v pritožbi graja opustitev dokaza z zaslišanjem priče A. A., češ da bi kot izvedena priča lahko pojasnil, kaj je ugotovil, ko je odprl blok motorja, in ali so bili na njem že opravljeni predhodni posegi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je ta dokaz nepotreben in je bil zato utemeljeno zavrnjen. Sodišče prve stopnje ni izključilo možnosti predhodnih posegov na motorju, vendar je hkrati ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je toženec zanje in za okvaro motorja vedel. Tožeča stranka je takšno védenje dokazovala s servisnimi listki, katerih vsebina ni potrdila njenih navedb, da je bil tik pred prodajo opravljen servis vozila in da je bilo v okviru servisa izvedeno tudi popravilo motorja. Tudi če bi predlagana priča A. A. potrdil okvaro na motorju in njeno začasno popravilo, to zato še ne bi dokazovalo, da je toženec vedel za napako in da je bil on tisti, ki jo je skušal z začasnim popravilom prikriti, kar oboje je toženec po oceni sodišča prve stopnje prepričljivo zanikal.

16.Nepomembni so pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica graja ugotovitve o njeni (ne)skrbnosti ob nakupu vozila. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi napako ocenilo za očitno in s tem takšno, da bi jo tožeča stranka morala opaziti pri pregledu vozila in poizkusni vožnji. Skrbnost je omenilo le v zvezi z ugotovitvijo, da bi tožeča stranka, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, na servisnih listkih morala opaziti zapis o morebitnem popravilu motorja. To lahko velja le za primer, če bi tak zapis obstajal, kar pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni.

17.Pritožba tožeče stranke je zato neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

18.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

2Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami.

3Pravzaprav je šlo za menjavo vozil s toženčevim doplačilom.

4Več dr. Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 171 do 172.

5Prim. npr. VSRS Sodba II Ips 88/2015 z 12. 1. 2017, VSL Sodba I Cp 2224/2018 z dne 30. 1. 2019, VSL Sodba II Cp 76/2017 z dne 17. 5. 2017.

6V zvezi s tem je napačno (sicer bolj nakazano kot dejansko izraženo) razumevanje 465. člena OZ s strani tožeče stranke. Ta kupca razbremenjuje dolžnosti pregleda kupljene stvari in obveznosti pravočasnega grajanja napake, ne pa tudi dolžnosti določiti in omogočiti prodajalcu primeren rok za odpravo napake.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 462, 462/1, 465, 468, 468/1, 639, 639/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.