Jedro

Stranki pravdnega postopka za znižanje preživnine sta mladoletna otroka prosilke za BPP, sicer njune zakonite zastopnice. Zato je bila BPP nepravilno dodeljena materi otrok, namesto mladoletnima otrokoma, ki ju zastopa mati kot njuna zakonita zastopnica.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 476/2012 z dne 30. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 476/2012 je tožena stranka pod točko 1 odločila, da se prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) prosilke A.A. s stalnim prebivališčem na naslovu ..., z dne 9. 3. 2012 za pravdni postopek na znižanje preživnine, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod št. P 867/2011 ugodi in se ji odobri redna bpp v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji od 9. 3. 2012 dalje. Pod točko 2 izreka je odločeno, da se za izvajanje bpp določi odvetnik B.B. v C. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je prosilka 9. 3. 2012 vložila prošnjo za dodelitev bpp zaradi tožbe na znižanje preživnine, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod št. 876/2011. Navaja listine, ki so priložene tožbi, ki jih sodišče v sodbo ne povzema. Sklicuje se na določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa finančni pogoj za odobritev bpp. Tako znaša osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 260 EUR na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih v zvezi z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. Sklicuje se še na 14. člen ZBPP, ko se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo nekatere določbe členov Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Tožena stranka ugotavlja, da glede na skupno gospodinjstvo skupaj z otrokoma D.D. in E.E. ob upoštevanju prosilkinega mesečnega prihodka za zadnje tri mesece pred vložitvijo vloge v višini 604,93 EUR in otroškega dodatka v višini 158,48 EUR ter preživnine za oba otroka v višini 363,77 EUR, znaša njen dohodek 1.127,8 EUR, kar povprečno na družinskega člana znaša 375,72 EUR. Prosilkino osebno vozilo Peugeot 206 letnik 2002, po podatkih spletne strani www.avto.net

nima večje vrednosti. Finančni pogoj za odobritev bpp tako prosilka izpolnjuje.

S tožbo preživninski zavezanec F.F. za mladoletna otroka zahteva znižanje preživnine. Po sklenitvi sodne poravnave z dne 5. 1. 2009 je dobil še enega otroka, tako da so se njegove finančne zmožnosti spremenile in zahteva znižanje preživnine iz 363,77 EUR na 175,00 EUR za oba otroka. V nadaljevanju še navaja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v 132. členu določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Preživnina zajema stroške življenjskih potreb otroka, ki so zelo raznovrstne, glede na to tožena stranka meni, da zadeva ni očitno nerazumna in je izid zadeve za prosilko nedvomno življenjskega pomena, s čimer izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev bpp v skladu s 24. členom ZBPP.

V nadaljevanju tožena stranka navaja, da se določi za izvajanje bpp odvetnik B.B. v C. Povzema še posamezne določbe ZBPP, ki se nanašajo na dolžnosti prejemnika bpp in izvajalca bpp v zvezi s predložitvijo napotnice in stroškovnika za opravljanje dejanj bpp.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po določbi 1., 2. in 3. točke 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilka vlaga prošnjo za dodelitev bpp zaradi tožbe na znižanje preživnine. Tožbo v pravdnem postopku je vložil preživninski zavezanec F.F. zoper mld. hčeri D.D. in E.E., zaradi spremenjenih finančnih zmožnosti. A.A., ki jo Organ za BPP navaja kot prosilko, dejansko takšnega statusa nima, pač pa je kot mati zakonita zastopnica mld. otrok. Stranki pravdnega postopka sta obe hčeri, ki sta s tem tudi procesno legitimirani prosilki, ne pa zakonita zastopnica sama. S tem je tožena stranka zagrešila bistvene kršitve pravil postopka, saj je odločitev v nasprotju celo z njenimi ugotovitvami, razvidnimi v točki 11 izpodbijane odločbe. Napačno je uporabljen tudi materialni predpis, glede na to, da tožena stranka ni dodelila bpp prosilcema, pač pa njihovi zakoniti zastopnici. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Stranka z interesom v tem sporu A.A. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Utemeljen je tožbeni ugovor, da sta stranki pravdnega postopka za znižanje preživnine, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod št. P 867/2011, mladoletna otroka zakonite zastopnice A.A. in je nepravilna odločitev tožene stranke, da se v tem pravdnem postopku bpp odobri prosilki A.A. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v 107. členu v prvem odstavku določa, da mladoletne otroke zastopajo starši. V tem pravdnem postopku gre za vprašanje preživnine oziroma njenega znižanja, ki je bila s sodno poravnavo št. N 780/2008 z dne 5. 1. 2009 dodeljena mladoletnim otrokom in ne njihovi zakoniti zastopnici. Po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mladoletni otroci nimajo pravdne sposobnosti, glede na to, da nimajo še pridobljene popolne poslovne sposobnosti, katero pridobijo s polnoletnostjo. Prvi odstavek 117. člena ZZZDR namreč določa, da roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, ko dopolni 18 let, izjema je, če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. 70. člen ZPP določa v prvem odstavku, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ pristojen za socialne zadeve na podlagi zakona (drugi odstavek 78. člena ZPP). Glede na to, da so kot zakoniti zastopniki po določbi prvega odstavka 107. člena ZZZDR določeni starši, ki zastopajo mladoletnega otroka, je bila tudi v tem postopku bpp nepravilno dodeljena materi otrok, to je prosilki bpp A.A., namesto pravilno mladoletnima otrokoma, ki ju zastopa mati kot njuna zakonita zastopnica A.A. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (niso bila upoštevana pravila postopka) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.