Jedro

Stranka z interesom je bila (edina) aktivno legitimirana za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Takšno vlogo je (skladno s predstavljenimi zakonskimi določbami) namreč upravičen vložiti ponudnik, ki je na javni dražbi kmetijskega zemljišča ponudil najvišjo ceno, kot že ugotovljeno, pa je bila v zvezi s kmetijskim zemljiščem, ki je predmet izpodbijane odločbe, to nesporno stranka z interesom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Upravna enota Trebnje je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo ugodila zahtevi za odobritev pravnega posla, podani na podlagi poziva Okrajnega sodišča v Trebnjem, Izvršilni oddelek, v zadevah, opredeljenih v izreku, med tožnikom, kot dolžnikom, ter stranko z interesom, kot kupko, za nepremičnino parc. št. 111 - del, k. o. Štefan (1. točka izreka), zavrgla zahtevo za parc. št. 111 - del, 222, 333 ter 444, vse k. o. Štefan (2. točka izreka), ugotovila, da se kmetijsko zemljišče prodaja z delom zemljišč v območju stanovanj za skupno ceno 297.000,00 EUR (3. točka izreka), ter da stroškov postopka ni (4. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je stranka z interesom na podlagi poziva Okrajnega sodišča v Trebnjem, izdanega v skladu s 25. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prvostopenjski organ ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pravnega posla, zato je na podlagi 22. in 25. člena ZKZ zahtevi predlagateljice ugodil.

2.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je uveljavljal, da parc. št. 111, k. o. Štefan, s strani sodišča v Trebnjem ni bila pravilno ovrednotena. Toženka je, kot drugostopenjski organ, tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnila.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da sta tako prvostopenjska kot drugostopenjska odločba nezakoniti. Meni, da je bila izpodbijana odločba izdana preuranjeno, ker v postopku ni bil zaslišan, ravno tako ni bila zaslišana stranka z interesom. Izpodbijana odločba je bila izdana brez tožnikove vloge, kar pomeni nepravilno in nezakonito. Možno je, da je vlogo vložila stranka z interesom ali njena mati A. A., vendar glede tega ni več prepričan. Predlaga svoje zaslišanje ter zaslišanje tretje stranke z interesom in A. A. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

4.Toženka v odgovoru na tožbo izpostavlja, da je tožbeni očitek o tem, da tožnik in stranka z interesom nista bila zaslišana, presplošen, saj tožnik ne obrazloži, o katerih dejstvih naj bi bi pred upravnim organom izpovedala. Toženka se sklicuje na 19. in 25. člen ZKZ, kot je bil v veljavi v času podaje vloge za odobritev pravnega posla. Iz zakonskih določb izhaja, da upravni organ ugotavljanje obstoja razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona opravi na podlagi vloge, ki jo vloži ponudnik na javni dražbi, kar je stranka z interesom tudi storila. Vložitev vloge izvršilnega dolžnika zakonsko ni predvidena, zato je neutemeljena tožnikova opazka, da je bila izpodbijana odločba izdana brez njegove vloge. Ugodilno odločbo, kakršna je bila izdana tudi v predmetni zadevi, je treba izdati, če ne obstojijo razlogi iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Tožnik v pritožbi ni oporekal, da ti pogoji ne bi bili izpolnjeni, tega ne oporeka niti v tožbi. Uveljavlja, da dokazni predlogi tožnika po zaslišanjih predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto, sicer pa so ti tudi nesubstancirani. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5.Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6.Sodišče je v zadevi dne izvedlo glavno obravnavo, ki se jo udeležila stranka z interesom. Pravilno vabljena tožnik in toženka se glavne obravnave nista udeležila, toženka je sodišču sporočila, da se tej odpoveduje.

7.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listini, ki sta priloga tožbe na list. št. A1 in A2 (izpodbijana in drugostopenjska odločba), ter v vse listine v upravnem spisu zadeve. Dokazne predloge tožnika po njegovem zaslišanju ter po zaslišanju stranke z interesom in priče A. A. je sodišče zavrnilo kot nedopustne. Tožnik teh dokaznih predlogov tekom upravnega postopka (oziroma v podani pritožbi) ni predlagal, predlaganja teh dokazov šele v upravnem sporu pa ni upravičil, zato gre pri teh dokazih za nedovoljeno tožbeno novoto (52. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

8.Tožba ni utemeljena.

9.V zadevi je spor glede zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ odobril pravni posel prometa s kmetijskim zemljiščem med tožnikom in stranko z interesom.

10.ZKZ (kot je bil v veljavi v času vložitve vloge za odobritev pravnega posla ter v času izdaje izpodbijane odločbe) je v 25. členu določal, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla (prvi odstavek). Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno; če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne (drugi odstavek). V tretjem odstavku 19. členu pa je ZKZ določal, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri, če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena zakona (ki se nanašajo na prepoved delitve zaščitenih kmetij, razen pod tam določenimi pogoji), če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom, ter če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona.

11.Tožnik v tožbi uveljavlja, da sam vloge za odobritev tega pravnega posla ni podal, ne ve, ali jo je podala stranka z interesom ali morda njena mati.

12.Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe (njenega uvoda) jasno izhaja, da je vlogo z zahtevo za odobritev pravnega posla s kmetijskim zemljiščem vložila stranka z interesom. Tožnikovim očitkom o tem, da ne ve, kdo je dejansko vložil vlogo z zahtevo za odobritev pravnega posla, tako ni mogoče slediti.

13.Iz izpodbijane odločbe izhaja tudi (česar tožnik ne prereka in je v zadevi tako nesporno), da so bile nepremičnine, na katere se nanaša izpodbijana odločba, prodane na javni dražbi (v izvršilnem postopku, v katerem je bil tožnik dolžnik), na kateri je bila kot najboljši ponudnik izbrana stranka z interesom. Iz izpodbijane odločbe kot slednje izhaja tudi, da je bila stranka z interesom s strani Okrajnega sodišča v Trebnjem pozvana k vložitvi zahteve za odobritev pravnega posla.

14.Po povedanem sodišče sodi, da je bila stranka z interesom (edina) aktivno legitimirana za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Takšno vlogo je (skladno s predstavljenimi zakonskimi določbami) namreč upravičen vložiti ponudnik, ki je na javni dražbi kmetijskega zemljišča ponudil najvišjo ceno, kot že ugotovljeno, pa je bila v zvezi s kmetijskim zemljiščem, ki je predmet izpodbijane odločbe, to nesporno stranka z interesom. Tožnikovim navedbam, iz katerih bi bilo mogoče smiselno razbrati očitek, da obravnavani postopek ni bil uveden na zahtevo upravičene osebe, tako ni mogoče slediti.

15.Tožnik uveljavlja še, da je bila izpodbijana odločba izdana preuranjeno, saj v postopku sam ni bil zaslišan niti ni bila zaslišana stranka z interesom.

16.Sodišče s tem v zvezi ponavlja že zapisano ugotovitev, da tožnik svojega zaslišanja in zaslišanja stranke z interesom v upravnem postopku (oziroma v vloženi pritožbi) ni predlagal, pač pa je to (brez da bi to kakorkoli upravičil) storil šele v upravnem sporu. Navedena dokaza sta v skladu z 52. členom ZUS-1 posledično nedopustna.

17.Kolikor bi bilo mogoče tožnikove navedbe razumeti kot očitek, da mu je bila v postopku kršena pravica do izjave, sodišče ugotavlja, da tožnik z ničemer ne konkretizira glede česa se mu ni bilo omogočeno izjaviti, ravno tako v tožbi tudi ne zatrjuje, da bi bil kateri izmed zaključkov upravnega organa o relevantnih dejstvah in okoliščinah zadeve, na katerih temelji izpodbijana odločba, kakorkoli pomanjkljiv ali napačen. Tako pavšalnim tožbenim očitkom sodišče posledično ne more slediti.

18.Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Zveza: