Jedro

Ob ugotovitvi, da je predmet nepremičninske izvršbe in s tem lastninska pravica na njem opredeljen tako, kot je bil takrat, ko je bila na njega dovoljena izvršba, sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče ni imelo nobene zakonske možnosti za obravnavanje predmeta izvršbe drugače, kot mu to nalagajo določila ZIZ.

Izrek

Pritožbe upnice in dolžnikov se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13.5.2008 odločilo, da se nepremičnina, vpisana pri vl. št. ... k.o. C. v naravi visoko pritlična, zidana, s cinkovo pločevino krita stanovanjska stavba v C., C. ..., na parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. C., domakne kupcu P. G. za ceno 64.645,47 EUR. Z istim sklepom je sodišče tudi odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi pri nepremičnini, vpisani pri vl. št. ... k.o. C., izbrisala zastavna pravica, vknjižena pod Dn. št. ... v korist H. b. d.d. Ž. in prepoved odsvojitve in obremenitve v korist Č. F. in A., vknjižena pod Dn. št. ...

Zoper sklep sodišča prve stopnje so se pritožili upnica in oba dolžnika.

Upnica je v pritožbi navajala, da je sodišče prve stopnje na prodajnem naroku prodalo "zračno hišo" brez pripadajočega zemljišča. Sodišče je navzoče posebej opozorilo, da je predmet prodaje na tej dražbi vl. št. ... k.o. C., to je stanovanjska stavba brez zemljišča. Lastništvo tako imenovane "zračne hiše" je bilo v času obstoja družbene lastnine vedno povezano s pravico uporabe zemljišča in v konkretnem primeru še ni bil izveden vpis lastništva na zemljišču po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Po veljavni zakonodaji je to enotna nepremičnina in je ni mogoče prodajati ločeno. Sicer pa je tudi iz cenilnega zapisnika cenilca, ki je ocenjeval tržno vrednost nepremičnine, razvidno, da ta zajema tako tržno vrednost stanovanjske stavbe kot vrednost 400 m2 zemljišča, torej parc. št. ... k.o. C., ki pa ni bila predmet prodaje. Sodišče prve stopnje je tako zmotno navedlo ocenjeno vrednost prodajane "zračne hiše" in postopalo v nasprotju s čl. 178, 184 in 188 ZIZ. Pritožnica je zato predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa o domiku in dražbe.

Dolžnika sta v pritožbah navajala, da uveljavljata vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ in predlagala ugoditev njunima pritožbama in razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajala sta, da je bil postopek javne dražbe dne 11.3.2008 v nasprotju s pravili, ki jih določata ZIZ in ZPP. Sodišče prve stopnje je po pozivu ponudnikom, da naj stavijo prvo ponudbo, ponudnike brez razloga odpravilo iz razpravne dvorane. Že tedaj je prišlo do nejasnosti, ki v zapisniku niso prikazane, da pa so bili ponudniki nedopustno odstranjeni iz dvorane, potrjuje zapisnik z dne 11.3.2008. Ob negotovosti, kaj sodišče hoče, tako večina ponudnikov ni imela možnosti sodelovati v nadaljnjem procesu prodaje, saj jih sodišče ni na ustrezen način poklicalo nazaj v dvorano. Do zapleta je prišlo, ker so ponudniki sodišče opozarjali, da je v prodaji napaka, saj ni razumljivo, zakaj sodišče prodaja zgolj hišo, ne pa tudi zemljišča, ki je bilo v cenitvenem poročilu sicer zajeto. Dejstvo je, da je cenilec A. ob vrednotenju nepremičnine ovrednotil tudi zemljišče in da sta dolžnika zahtevala novo cenitev. Sedanje stanje ni zakonito in oškodovani so tako dolžnika, ker se njuno premoženje prodaja po nedopustnem vrednotenju, ponudniki, ki jim je sodišče odvzelo možnost sodelovanja v postopku javne dražbe in kupec, ki je kupil zgolj hišo. Nobeden od upravičenih ni odgovoril na pritožbene trditve pritožnikov.

Pritožbe niso utemeljene.

Izvršilni postopek urejajo in določajo določila ZIZ, ta pa v primeru, ko je predmet izvršbe nepremičnina, v zvezi s sklepom o domiku določajo, da je tega možno pritožbeno izpodbijati le zaradi kršitev pravil o pogojih prodaje, ki bi jih naj zagrešilo sodišče prve stopnje.

Kot izhaja iz podatkov spisa in ugotovitev izpodbijanega sklepa, je predmet izvršbe v predmetnem postopku nepremičnina (še vedno) vpisana pri vl. št. ... k.o. C. in po podatkih zemljiške knjige opisno opredeljena kot "visoko pritlična, zidana, s cinkovo pločevino krita stanovanjska stavba v C., C. u. ..., na parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. C.". Na takšno in s takšnimi zemljiškoknjižnimi podatki opredeljeno nepremičnino (vl. št. ... k.o. C.) je bila s strani upnice predlagana leta 1995 izvršba, na tako opredeljeno nepremičnino je bila s sklepom o dovolitvi izvršbe dovoljena izvršba, tržna vrednost takšne nepremičnine je bila ugotovljena s sklepom o ugotovitvi vrednosti z dne 5.9.2007, prodaja takšne nepremičnine je bila odrejena v odredbah o prodaji, na podlagi katerih je sodišče opravilo javni dražbi, tako tudi javno dražbo dne 11.3.2008, na kateri je po predhodnem izrecnem poudarjanju sodnice, kaj je predmet prodaje glede na to, da je takšna nepremičnina s takšno opredelitvijo v zemljiški knjigi še vedno vpisana, prišlo na tem naroku tudi do prodaje takšne nepremičnine in posledičnega domika takšnega predmeta prodaje kupcu P. G. za ceno 64.645,47 EUR. Torej je prodaja in posledični domik tako opredeljene nepremičnine bila v skladu s pravili, kot jih določa ZIZ v čl. 181, 185, 187, 188 in 189. Dejstvo, kaj vse je bilo zajeto v cenitvi nepremičnine, ki jo je izdelal sodni cenilec in na podlagi katere je bil izdan sklep o ugotovitvi vrednosti, je za presojo, ali je sodišče prve stopnje ob prodaji upoštevalo pravila in pogoje prodaje, pravno nepomembno. Za izpolnjenost pogojev za prodajo je pomembno le to, da je v trenutku prodaje sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine bil pravnomočen (čl. 181/II ZIZ) in da je na drugem naroku prodajna cena presegla polovico te ugotovljene vrednosti (čl. 188/II ZIZ). Morebitne nepravilnosti v cenitvi predmeta izvršbe bi lahko upnica, dolžnika in drugi upravičeni uveljavljali v pripombah na cenitveno poročilo cenilca ali pa v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi vrednosti (čl. 179/II ZIZ). Kot izhaja iz podatkov spisa pa nobeden od upravičenih tega ni storil, sklep o ugotovitvi vrednosti pa je postal pravnomočen, ker se noben od upravičenih zoper njega ni pritožil. Iz podatkov spisa pa je tudi razvidno, da tega, da bi naj bil predmet cenitve napačno ocenjen, nista v uveljavljani zahtevi za ponovno cenitev nepremičnine uveljavljala tudi ne dolžnika.

Iz zapisnika o prodajnem naroku z dne 11.3.2008 je razvidno, da je na tem naroku, na katerega ni pristopil nobeden od dolžnikov, pa tudi njun pooblaščenec ne, sodnica že pred začetkom dražbe poudarila, kaj je predmet predmetne dražbe in da je sodišče po začetku dražbe, ko sicer od številnih prisotnih ponudnikov nihče ni dal prve ponudbe, odredilo pet-minutno prekinitev, po kateri pa je vse ponudnike ponovno poklicalo v razpravno dvorano, nakar se je dražba nadaljevala in je po draženju dveh ponudnikov najvišjo ceno ponudil P. G. Navedene okoliščine ne kažejo na nepravilnosti v izvedbi same dražbe, niti v smislu prizadetosti interesov tretjih kot morebitnih kupcev. Sicer pa nihče od teh, ki bi sicer lahko izpodbijali sklep o domiku in pritožbeno konkretizirano uveljavljali kršitve morebitnih njihovih interesov, pritožbe ni vložil. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 44/97, 110/2002) je res predstavljal podlago za lastninjenje nepremičnin (zemljišč in stavb), ki so bile v družbeni lastnini in ki sicer niso bile predmet lastninjenja po drugih zakonih. Prav tako je tudi Stvarnopravni zakonik v I. odst. 271. čl. določil, da v primeru, če sta zemljišče in zgradba na zemljišču v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ, predmet lastninske pravice, postane z dnem uveljavitve SPZ (torej s 1.1.2003) zgradba sestavina nepremičnine, če je lastnik zemljišča in zgradbe isti. Vendar pa ugotavljanje izpolnjevanj navedenih pogojev in posledični vpis morebitne lastninske pravice na takšnih nepremičninah v zemljiški knjigi, ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. Ob ugotovitvi, da je predmet nepremičninske izvršbe in s tem lastninske pravice na njem opredeljen tako, kot je bil takrat, ko je bila na njega dovoljena izvršba, sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče ni imelo nobene zakonske podlage za obravnavanje predmeta izvršbe drugače, kot ga je in kot mu sicer nalagajo določila ZIZ.

Glede na navedeno se tako izkažejo pritožbene trditve vseh pritožnikov kot neutemeljene. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih trditev in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP in 15 ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbe pritožnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Pritožbeni stroški niso bili priglašeni, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.