Jedro

Za odločanje o predlogu za odpust so pravno relevantna zgolj dejstva, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ, do izdaje izpodbijanega sklepa, izboljšalo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 2. 2021 zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za odpust (točka I. izreka) in odločilo, da nasprotni udeleženec v roku enega meseca od izdaje sklepa ne sme vložiti novega predloga za odpust (točka II. izreka).

2. Zoper sklep je pritožbo vložil nasprotni udeleženec sam in po svojem pooblaščencu.

3. Nasprotni udeleženec je v pritožbi, ki jo je vložil sam, zatrjeval, da se ne strinja s prodajo zemljišča, ker je on lastnik v celoti in sme to dovoliti zgolj on. Ne ve, zakaj bi se moral zdraviti, saj to ni potrebno in nasprotuje premeščanju ter hoče domov na svoj dom na O., da bo tam lahko živel in urejal zadeve. O drugih temah noče nič več slišati. Nihče nima pravice se vtikovati v njegovo stanovanje in zemljišče. Lastnik je le on in to se mora upoštevati. Nihče ga nima pravice držati v priporu, saj je zdravljenje zaključeno.

4. V po pooblaščencu vloženi pritožbi je nasprotni udeleženec uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr) in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu nasprotnega udeleženca za odpust ugodi, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je zatrjeval, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je dalo premalo težo izpovedbi nasprotnega udeleženca, ki je prepričljivo povedal, da je zdrav, da ni več potrebe po zdravljenju in da je povsem sposoben skrbeti zase. Upoštevajoč njegovo izpovedbo in druge izvedene dokaze pa bi pogoji za odpust nasprotnega udeleženca po 71. členu ZDZdr bili izpolnjeni. Ob tem ni nepomembno tudi, da bi v primeru odpusta bil nasprotni udeleženec tudi na podlagi izrečenega in še vedno veljavnega varnostnega ukrepa kazenskega sodišča bil dolžan na prostosti obvezno obiskovati in se zdraviti v psihiatrični bolnici. Sicer pa ne gre slediti izvedeniškemu mnenju izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A., da bi v primeru odpusta nasprotni udeleženec ogrožal svoje zdravje in zdravje tretjih, saj je to preveč pavšalno. Iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da je zdravljenje nasprotnega udeleženca zaključeno, kar pa napotuje na zaključek, da bi bilo takšno stanje nasprotnega udeleženca na prostosti možno vzdrževati z obveznim psihiatričnim zdravljenjem na prostosti, ki ga narekuje varnostni ukrep. Pritožnik tudi nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje v točki 8 obrazložitve, da nasprotni udeleženec naj ne bi imel stabilnega okolja, ki bi ga potreboval in je nujni pogoj za izrek ukrepa po 74. členu ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr. Sicer pa zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca ni takšno, da bi terjalo ukrep po 75. členu ZDZdr, ni pa tudi več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, saj je v zvezi z varnostnim vidikom takšen namen mogoče doseči že z izvrševanjem izrečenega varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki je milejši ukrep. Obrazložitev odločitve pod točko II. izreka je tako pomanjkljiva in nezadostna, da razlogov o izpolnjenosti pogojev iz tretjega in četrtega odstavka 71. člena ZDZdr ni mogoče zaslediti. Zato pa je v tem delu podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Odgovori na pritožbi niso bili vloženi.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil nasprotnemu udeležencu (v skladu s 75. in 74. členom ZDZdr v zvezi s 76. členom ZDZdr) ukrep sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom Lukavci za dobo do enega leta (pri čemer pa se do sprostitve prostega mesta na tem oddelku socialnovarstvenega zavoda nasprotni udeleženec zadrži v UKC M. ...), izrečen s pravnomočnim sklepom z dne 23. 6. 2020, v konkretnem postopku pa se je odločalo o predlogu nasprotnega udeleženca za odpust iz varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda. Zakonske pogoje za odpust opredeljuje 71. člen ZDZdr (v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZDZdr). Ta določa, da se oseba, ki ji je bil izrečen ukrep po 75. in 74. členu ZDZdr lahko še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda, če se njeno zdravstveno stanje toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje. Zato pa so za odločanje o predlogu za odpust v predmetnem postopku pravno relevantna zgolj dejstva, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa 23. 6. 2020 do izdaje izpodbijanega sklepa, izboljšalo. Zato pa so pravno nepomembne pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da izrek ukrepa nasprotnemu udeležencu po 75. in 74. členu ZDZdr ni bil ustrezen, ker bi bil možen milejši ukrep in poudarjanja na okoliščine, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za sam izrek tega ukrepa. Iz enakih pravnih razlogov so pravno nepomembna tudi pritožbena ponavljanja trditev nasprotnega udeleženca, da zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca ni takšno, da bi terjalo izrek ukrepa po 75. in 74. členu ZDZdr.

8. Ugotovitev odločilnih dejstev, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca od 23. 6. 2020 do sprejete izpodbijane odločitve izboljšalo zahteva strokovno znanje s področja psihiatrije, s kakršnim pa sodišče ne razpolaga. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A., na podano izvedeniško mnenje katere noben od udeležencev postopka ni imel pripomb, in z njenim izvedeniškim mnenjem skladnim (tudi strokovnim) poročilom UKC M. ..., z dne 20. 11. 2020, ugotovilo, da v zdravstvenem stanju in funkcioniranju nasprotnega udeleženca, ki je možno le znotraj institucionalnega varstva, saj še vedno zaradi nadzora jemanja zdravil, vzdrževanja abstinence ter škode, do katere je prišlo zaradi kognitivnega upada, potrebuje trajno stalno oskrbo in varstvo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, po 23. 6. 2020, glede na njegovo zdravstveno stanje in funkcioniranje pred 23. 6. 2020, ni prišlo do nobenih sprememb. Ugotovilo pa je tudi, da kakšnih sprememb po 23. 6. 2020 ni zatrjeval niti nasprotni udeleženec. Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, temelječe na skladnem strokovnem mnenju izvedenke in strokovne institucije, so prepričljive in jih pritožnik s sklicevanjem na prepričljivost izpovedbe samega nasprotnega udeleženca ne more omajati. Na podlagi pravilnosti takšnih ugotovitev pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da pogoji za odpust nasprotnega udeleženca niso izkazani ter posledično tudi pravilno zavrnilo takšen predlog nasprotnega udeleženca.

9. Določilo tretjega in četrtega odstavka 71. člena ZDZdr (v zvezi z 78. členom ZDZdr) določa, da če sodišče predlog za odpust zavrne, lahko v sklepu določi rok, do katerega ni mogoče vložiti novega predloga za odpust, če iz okoliščin v zvezi z zdravstvenim stanjem osebe izhaja, da pred potekom tega roka ni mogoče pričakovati izboljšanja njenega zdravstvenega stanja, rok pa ne sme biti daljši od enega meseca in teče od dneva izdaje sklepa. Iz razlogovanja sodišča prve stopnje (točka 14 obrazložitve), da je narava duševnih motenj pri nasprotnem udeležencu takšna, da ozdravitve kljub zdravljenju ni mogoče doseči in da je izvedenka povedala, da pri nasprotnem udeležencu rehabilitacije ni mogoče pričakovati z možnostjo samostojnega življenja zaradi nepovratnih kognitivnih sprememb, zato pa po presoji sodišča izhaja, da v roku enega meseca ni mogoče pričakovati nobenega izboljšanja zdravja in funkcioniranja nasprotnega udeleženca, jasno izhajajo razlogi sprejete odločitve pod točko II. izreka sklepa. Pritožbeni očitki o podanosti absolutne bistvene kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako niso utemeljeni.

10. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).