Jedro

Glede na razvrstitev ureditvenih enot v tipološke skupine, med katerimi je enodružinska zazidava (E) posebna enota, prav tako pa tudi kmetijska dejavnost (K) in glede na citirane posebne pogoje za oblikovanje v ureditveni enoti K iz 36. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev, je pravilna ugotovitev toženke, da na predmetnem območju novogradnja enodružinskih hiš, ki niso v sklopu kmetije, ni dopustna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odpravila gradbeno dovoljenje Upravne enote Grosuplje št. 351-548/2010-5 (301) z dne 31. 1. 2011 za gradnjo objekta št. 3 na parceli št. 4/7 in objekta št. 4 na parceli št. 4/6, obe k.o. ... ter zahtevek za njegovo izdajo v tem delu zavrnila.

Iz obrazložitve je razvidno, da je toženka izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskih hiš na zemljiščih parcela št. 4/6 in 4/7, obe k.o. ... odpravila in tožnikov zahtevek zanj zavrnila iz razloga, ker načrtovani gradnji nista v skladu z določbami Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB, 101/2008-TP, v nadaljevanju: Odlok). Navaja, da zemljišči ležita v območju naselja Malo Hudo (PPC II/1 – Ivančna Gorica), in sicer v večinskem obsegu v ureditveni enoti K. Pri tem se sklicuje na potrjen grafični izsek iz Odloka (odgovor upravnega organa št. 351-548/2010-18 z dne 25. 11. 2011). Ob upoštevanju takšne namenske rabe zemljišč gradnja dveh samostojnih stanovanjskih objektov ni dopustna, saj so zemljišča namenjena oblikovanju kmetij, torej gradnji objektov kmetijske namembnosti.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da iz določbe 36. člena Odloka ne izhaja, da je oblikovanje stanovanjskih objektov pogojeno samo v sklopu kmetije. Opozarja na dejstvo, da je v območju K poleg stanovanjske gradnje in oblikovanja stanovanjskih objektov dopustna tudi graditev objektov storitvene in obrtne dejavnosti, ki pa nimajo nobene zveze s kmetijo. S svojo razlago je toženka uporabila Odlok po prostem preudarku in kršila 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Meni, da bi bilo treba raziskati dejansko stanje glede okoliščine, ali se na predmetnem območju nahaja kmetijsko gospodarstvo. Prav tako meni, da na obravnavanem območju kmetije ni. Ker je bilo dejansko stanje glede te okoliščine nerazjasnjeno, je odločitev toženke preuranjena. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločitev.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, potem ko je bila s sodbo Upravnega sodišča RS I U 93/2012 z dne 26. 4. 2012 odpravljena 1. točka izreka prejšnje odločbe upravnega organa v delu, s katerim je bilo odpravljeno gradbeno dovoljenje upravnega organa prve stopnje z dne 31. 1. 2011 za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš na zemljiščih parc. št. 4/6 (objekt št. 4) in 4/7 (objekt št. 3), obe k.o. … in v 2. točki izreka iz razloga, ker iz obrazložitve odločbe ni razvidno, iz katerega dela lokacijskih podatkov izhaja ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da navedeni parceli v večinskem delu ležita v ureditveni enoti K, še manj pa, da je gradnja obeh stanovanjskih hiš načrtovana le v tej ureditveni enoti.

V zadevi ni sporno, da so v ureditvenih območjih, namenjenih poselitvi, po 1. točki prvega odstavka 7. člena Odloka dopustne tudi novogradnje stanovanjskih objektov.

Sporno pa je, ali je predvidena gradnja dopustna tudi glede meril in pogojev za oblikovanje posegov v prostor. Tretji odstavek 6. člena Odloka namreč določa, da za urejevalne enote, med katerimi je tudi urejevalna enota K, veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod predmetno črkovno oznako urejevalne enote.

Razvrstitev meril in pogojev po ureditvenih enotah za oblikovanje v tipološke skupine je razvidna iz drugega odstavka 30. člena Odloka, med katerimi je E- enodružinska zazidava, V- vas in vaško jedro, K- kmetijska dejavnost, W- počitniška naselja, D- objekti proizvodnih dejavnosti, B- blokovna gradnja, C- objekti centralnih dejavnosti, KOM- območja komunalnih objektov in naprav, T- območje železniških objektov in naprav, R- rekreacija in turistične kapacitete.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da se parceli št. 4/6 in 4/7, obe k.o. … in s tem območje nameravane gradnje v svojem večinskem obsegu glede meril in pogojev, ki se nanašajo na posege v naseljih, nahajata v ureditveni enoti K. Zoper to ugotovitev tožnik ne ugovarja, zato jo sodišče šteje kot nesporno dejstvo.

Sporno pa je, ali je toženka pravilno uporabila Odlok, ko je ugotovila, da v ureditveni enoti K gradnja samostojnih stanovanjskih objektov ni dopustna, če niso zgrajeni v sklopu kmetije.

Prvi odstavek 36. člena Odloka, ki določa posebne pogoje za oblikovanje v ureditveni enoti K, določa, da se kmetija oblikuje okoli gospodarskega dvorišča, preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte. Ista določba v drugem odstavku določa posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za oblikovanje stanovanjskih objektov, tretji odstavek ureja gradnjo nadomestnih hiš in gospodarskih poslopij, četrti odstavek določa, da mora lokacijska dokumentacija vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta, sedmi odstavek pa dopušča tudi gradnjo objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.

Glede na razvrstitev ureditvenih enot v tipološke skupine, med katerimi je enodružinska zazidava (E) posebna enota, prav tako pa tudi kmetijska dejavnost (K) in glede na citirane posebne pogoje za oblikovanje v ureditveni enoti K iz 36. člena Odloka, še posebej iz prvega in četrtega odstavka, je tudi po presoji sodišče pravilna ugotovitev toženke, da na predmetnem območju novogradnja enodružinskih hiš, ki niso v sklopu kmetije, ni dopustna.

Navedeno pa ne pomeni, v tej ureditveni enoti sploh ni dovoljena gradnja enodružinskih objektov, vendar se morajo ti nahajati v sklopu kmetije. Enako velja tudi za gradnjo objektov za storitvene in obrtne dejavnosti, ki je v 36. členu Odloka še posebej opredeljena kot dopustna. Da bi šlo v obravnavani zadevi za gradnjo v sklopu kmetije, tožnik niti ne zatrjuje, niti kaj takega ne izhaja iz upravnih spisov.

Tožbeni ugovori glede napačne uporabe materialnega prava in posledično kršitve 6. člena ZUP so zato neutemeljeni.

Ker je v zadevi bistveno le, da se območje nameravane gradnje nahaja v ureditveni enoti K, čemur tožnik ne oporeka, tožbeni ugovor, da na navedenem območju kmetij in posledično gospodarskih objektov ni, ne more vplivati na odločitev. Zakaj predmetno območje spada v ureditveno območje K pa ni stvar tega postopka, pač pa gre za področje urejanja prostora, ki je v pristojnosti vsake lokalne skupnosti preko določil prostorskih aktov, sprejetih po predpisanem postopku in s predpisano vsebino.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.