Jedro

V kolikor se je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagana postavitev izvedenca finančne stroke nanašala na plačilo oziroma na odpust obveznosti, je ta dokaz neprimeren za dokazovanje plačila ali izvensodne poravnave.

Sodišče prve stopnje je nesporno ugotovilo, da je tožena stranka najeti prostor uporabljala tudi po izteku z najemno pogodbo določenega časa in sicer do 19. 5. 2017, zaradi česar je zaključilo, da je bila najemna pogodba na podlagi 58. člena OZ veljavna tudi po izteku časa, za katerega je bila prvotno sklenjena najemna pogodba. Pritožbeno sodišče dodaja, da enako izhaja iz 615. člena OZ, ki določa, da se v primeru, ko najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 142,79 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83404/2017 z dne 19. 9. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka v veljavi (I. točka izreka). Tožni stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 430,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Z obravnavano tožbo je tožeča stranka ( upravnik v imenu etažnih lastnikov) kot najemodajalka od tožene stranke kot najemnice skupnega prostora sušilnice v V. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu ... v izmeri 13 m2, vtoževala plačilo neplačanih najemnin. V dokaz svojih trditev je predlagala več listinskih dokazov, zaslišanje operativnega upravnika T. B. in priče B. W. Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku protivila zlasti z ugovorom, da je vse obveznosti iz naslova najemnine plačala, in da je s tožečo stranko sklenila izvensodno poravnavo, s katero so ji bile vse obveznosti odpuščene. V dokaz navedenega je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagala postavitev izvedenca finančne stroke in zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh strank. V prvi pripravljalni vlogi je še enkrat predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika I. K., v drugi pripravljalni vlogi pa še zaslišanje N. K., ki je v poslovni register (vir: AJPES) tudi vpisana kot zakonita zastopnica tožene stranke.

7. Sodišče prve stopnje je na narok za glavno obravnavo med drugim vabilo na zaslišanje tudi zakonitega zastopnika tožene stranke I. K., ki pa se naroka ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil. Zato je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožena stranka trditev, da je svoje obveznosti iz naslova najemnine plačala, ni dokazala.

8. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov in ni navedlo razlogov za njihovo zavrnitev, niso utemeljene, kar pravilno izpostavlja tudi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo. Na naroku za glavno obravnavo je namreč sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da se ostali dokazni predlogi kot nepotrebni zavrnejo (list. št. 57). Pooblaščenec tožene stranke je bil na naroku za glavno obravnavo prisoten, a zavrnitve dokaznih predlogov ni grajal, pa bi jih skladno s 286.b členom ZPP moral. Slednji v prvem odstavku določa, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno. Glede na to že iz tega razlog pritožbeni očitek o zavrnitvi dokaznih predlogov brez razlogov ni utemeljen. Poleg tega pa je, na kar prav tako pravilno opozarja tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, sodišče prve stopnje vabilo na zaslišanje tudi zakonitega zastopnika tožene stranke, a se le-ta naroka brez opravičila ni udeležil. V ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagana postavitev izvedenca finančne stroke, pa s strani tožene stranke ni bila substancirana; v kolikor pa se je nanašala na plačilo oziroma na odpust obveznosti, pa je ta dokaz neprimeren za dokazovanje plačila ali izvensodne poravnave.

9. Tožena stranka je uveljavljala še pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je najemna pogodba, ki je bila sklenjena med strankama za določen čas, po poteku tega časa prenehala, zato bi imela tožeča stranka oziroma lastniki stvari eventualno le zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Navedeno ne drži. Najemna pogodba, ki sta jo stranki sklenili za določen čas, v konkretnem primeru s potekom časa ni prenehala. Sodišče prve stopnje je namreč nesporno ugotovilo, da je tožena stranka najeti prostor uporabljala tudi po izteku z najemno pogodbo določenega časa in sicer do 19. 5. 2017, zaradi česar je zaključilo, da je bila najemna pogodba na podlagi 58. člena Obligacijskega zakonika (OZ) veljavna tudi po izteku časa, za katerega je bila prvotno sklenjena najemna pogodba.1 Pritožbeno sodišče dodaja, da enako izhaja iz 615. člena OZ2, ki določa, da se v primeru, ko najemnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, še naprej uporablja stvar, najemodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.

10. Glede na to in dejstvo, da višina zahtevka ni bila sporna, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku na plačilo neplačanih najemnim na podlagi 587. člena OZ ugodilo.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti priglašene stroške odgovora na pritožbo (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Pri tem se je sklicevalo na sodbo VS RS II Ips 856/2007. 2 Smiselno enako izhaja tudi iz drugega odstavka 27. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP).