Jedro

Gradbeni posegi na območju morfološke enote FT 1/6 so dovoljeni le v zvezi z že obstoječimi objekti. Ker se obravnavana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ne nanaša na nobenega od obstoječih objektov v tej morfološki enoti, tožnik ne more uspeti z navedbami, da so v drugih morfoloških enotah dovoljene nadomestne gradnje in s tem novogradnje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše z bazenom na parc. št. 184/2 k. o. ....

2. Iz obrazložitve izhaja, da je predviden poseg na območju, ki ga ureja Sprememba zazidalnega načrta Fiesa - Pacug (Uradne objave Primorskih novic št. 36/02, v nadaljevanju ZN), in sicer na območju morfološke enote FT 1/6 „Hotel A.- območje Hotela A. in Doma B.“, ki ne dovoljuje novogradenj in dopolnilnih gradenj. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na 15. člen ZN, ki določa merila in pogoje za oblikovanje objektov in naprav na splošno. Določba 7. člena ZN namreč konkretno navaja, kaj je dopustno v posamezni morfološki enoti.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovi pritožbi delno ugodil in izrek izpodbijane odločbe spremenil tako, da se zavrne tožnikova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše z bazenom - počitniške hiše, po klasifikaciji CC-SI-11100-Enostanovanjske stavbe, na parc. št. 184/2 k. o. .... V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnil in odločil, da ni stroškov postopka.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlagajo tožbo. Navaja, da je zemljišče kupil zaradi gradnje stanovanjskega počitniškega objekta, v zvezi s čemer je pridobil potrdilo o namenski rabi zemljišča, iz katerega je razvidno, da gre za stavbno zemljišče, označeno s črko „c“ turizem, oskrbne in storitvene dejavnosti. Sklicuje se še na lokacijsko informacijo z dne 22. 6. 2016, iz katere naj bi izhajalo, da je gradnja na obravnavanem zemljišču dovoljena. Trdi, da je sodišče v sodbi III U 40/2010 prav na podlagi lokacijske informacije sklepalo na status in ne/zazidljivost predmetne nepremičnine. Meni, da v obravnavani zadevi to pomeni, da se v primeru, ko iz lokacijske informacije izhaja zazidljivost parcele, pri čemer so navedeni velikost, oblika in lega objekta ter ureditev njegove okolice, dovoljenje izda.

5. Navaja, da je skladno s 15. členom ZN pridobil elaborat o preveritvi posega v prostor in potrebna soglasja, izkazal pa je tudi pravico graditi, v zvezi s čemer je z občino sklenil pogodbo o služnosti dostopa in dovoza ter izgradnje kanalizacijskega priključka, kar je nesporno povezano z gradnjo in ne more biti samo sebi namen, to dejstvo oziroma investitorjev namen pa je občini znan.

6. Organ zmotno razume vsebino določb 7. člena ZN za morfološko enoto FT 1/6. Njena vsebina (zlasti določba, da za obstoječe hiše velja enak način urejanja kot v drugih območjih) naj bi pomenila, da je možna novogradnja, istočasno pa tudi nadomestna gradnja. Za gradnjo objektov v posameznih morfoloških enotah 7. člena se uporabljajo splošni kriteriji za oblikovanje in umeščanje objektov iz 13. do 15. člena ZN, ki dopolnjujejo konkretna merila in pogoje posamezne morfološke enote, torej tudi enote FT 1/6, s tem da v konkretni morfološki enoti objekt še ni vrisan, zaradi česar se primarno uporablja 15. člen v povezavi s 14. členom ZN. Iz določb 7. člena za morfološko enoto FT 1/6 nikjer ne izhaja, da je novogradnja oziroma dopolnilna gradnja izrecno ali sploh prepovedana, iz česar sledi logični zaključek, da je dovoljena, tudi iz razloga, ker se 15. člen ZN uporablja za primer, kakršen je obravnavani, to je, ko stavba še ni vrisana. ZN v 7. členu namreč ni mogel povzeti vseh življenjskih situacij. Če bi ZN želel izključiti novogradnjo, ne bi (izrecno) napotil na določbe, ki urejajo režim na drugih območjih. Glede na tako napotilo zato sklicevanje organa na nekatere druge morfološke enote ni v tožnikovo škodo, temveč v njegov prid. 7. Navaja še, da ZN ni dosleden, saj ne upošteva obstoječega stanja, ko navaja, da so za hotelom tri stanovanjske hiše, dejansko pa so za njim štiri stanovanjske hiše. Uveljavlja tudi, da ima skladno z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v postopku izdaje pravico sodelovati tudi občina in da ima organ dolžnost, da ji to omogoči. Njeno sodelovanje bi v tem primeru pripomoglo k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja.

8. Sodišče je tožbo vročilo toženi stranki, ki je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet tega upravnega spora je skladnost predvidene gradnje s prostorskim aktom, in sicer je sporno, ali je po ZN, ki ga je treba uporabiti, na tožnikovem zemljišču dovoljena novogradnja.

11. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki je veljal v času sprejema ZN, v prvi 1. točki drugega odstavka 27. člena uvršča zazidalne načrte med prostorske izvedbene načrte, s katerimi se po določbi 28. člena podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski, gradbeno tehnični, tehnološki in drugi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepi za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. Glede na navedene zakonske določbe je na območju, urejenim z zazidalnim načrtom, dopustna le gradnja, ki jo zazidalni načrt izrecno dovoljuje (prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 214/2010 ter sodbi Upravnega sodišča II U 480/2011 in I U 1630/2009).

12. Sodišče se strinja z upravnim organom, da posege - gradnjo, ki je na posameznih območjih - morfoloških enotah, ki jih zajema ZN, dovoljena, ZN določa v 7. členu, ter da ZN v določbah 13. do 15. člena, na katere se tožnik še sklicuje, določa merila in pogoje za oblikovanje objektov in naprav, katerih gradnja je po 7. členu dovoljena. To izhaja tako iz besedila 6. in 7. člena ter 13. do 15. člena ZN, kakor tudi iz razvrščenosti teh določb v posamezna poglavja v skladu s 4. členom ZN.

13. V okviru III. poglavja ZN („Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor“) so v 6. členu ZN opredeljene morfološke enote, v katerih se vsebinsko določa namenska raba za posamezne površine (drugi odstavek 6. člena). Skladno z izrecnim besedilom prvega odstavka 7. člena ZN pa so v določbah tega člena za posamezne morfološke enote določene vsebine in (kar je pomembno za odločitev v tej zadevi) možni posegi ter ureditve. Posegi, ki so na določenem območju ZN dovoljeni, so torej izrecno opredeljeni v 7. členu ZN.

14. V ostalih poglavjih ZN so tako zgolj predpisana merila in pogoji za posege, dovoljene v 7. členu. VI. poglavje, ki zajema tudi določbe 13. do 15. člena, na katere se sklicuje tožnik, ureja merila in pogoje za oblikovanje objektov in naprav (tak je tudi naslov poglavja), ter tako, med drugim, konkretizira te pogoje za oblikovanje objektov (13. člen), novogradnje (14. člen) in dopolnilne - nove gradnje (15. člen), vendar le tiste, ki so dovoljene v 7. členu ZN.

15. Sodišče se z upravnim organom strinja, da besedilo 7. člena ZN za območje morfološke enote „FT 1/6 Hotel Barbara - območje Hotela Barbara in Doma Brežinka“, na katerem je predvidena obravnavana gradnja, take gradnje ne dovoljuje. ZN v 7. členu za to območje namreč določa naslednje: „Hotel Barbara se dopolni in dogradi skladno z usmeritvami (rekonstrukcija strehe in delna nadzidava objekta). Predvidena je rekonstrukcija predora ob obali v fitnes center in podzemna povezava fitnesa s hotelom. Na območju sta še dom B., Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, dom nekoč C. in počitniški dom D., d. o. o. Omogoči se adaptacija in prenova domov na podlagi usmeritev in ureditev parkirišča ter zunanjih površin. Za hotelom se v brežini nahajajo še tri stare stanovanjske hiše, za katere velja enak način urejanja kot v drugih območjih.“

16. Iz navedenih določb po presoji sodišča očitno izhaja, da so gradbeni posegi na območju morfološke enote FT 1/6 dovoljeni le v zvezi z že obstoječimi objekti. Ker se obravnavana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ne nanaša na nobenega od obstoječih objektov v tej morfološki enoti, tožnik ne more uspeti z navedbami, da so v drugih morfoloških enotah dovoljene nadomestne gradnje in s tem novogradnje. Tožnik namreč ne trdi oziroma med strankami ni sporno, da nobena od treh navedenih starih stanovanjskih hiš na območju morfološke enote FT 1/6 ne leži na zemljišču nameravane gradnje. Tudi za četrto stanovanjsko hišo, za katero tožnik trdi, da tudi stoji na območju te morfološke enote, v ZN pa ni omenjena, tožnik ne trdi, da stoji na njegovemu zemljišču. 17. Na obseg dovoljene gradnje, kot je v 7. členu ZN določena za morfološko enoto FT 1/6, pa ne vpliva niti prvi odstavek 15. člena ZN, na katerega se tožnik posebej sklicuje. Po tej določbi se dopolnilne gradnje nahajajo v različnih morfoloških enotah (so samo delno vrisane), koder je opredeljeno stavbno zemljišče. Določa še, da je treba pri dopolnilnih objektih za vsak poseg izdelati preveritev posega v prostor, s katerim se določi lego in velikost objekta glede na velikost parcele in lego sosednjih objektov, ureditev potrebnega števila parkirnih mest ter dostopa do objekta in priključitve na komunalno infrastrukturo.

18. Gre za določbo, ki se nanaša na merila in pogoje za oblikovanje objektov, in jo je treba brati skupaj z drugim in tretjim odstavkom 15. člena ZN, ki določata merila in pogoje za določitev velikosti in višine objekta. Z njo se z vidika oblikovanja objekta konkretizirajo z ZN dovoljene gradnje, ne posega pa v opredelitev dovoljene gradnje, saj iz nje ne izhaja, da se s tem dovoljuje kakšna gradnja, ki je ne vsebuje že 7. člen ZN.

19. Glede na navedeno sta oba upravna organa pravilno sklenila, da za izdajo gradbenega dovoljenja ni izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. 20. Na drugačno presojo skladnosti gradnje s prostorskim aktom ne more vplivati lokacijska informacija, iz kateri naj bi izhajalo, da je predvidena gradnja na tožnikovemu zemljišču dovoljena. Skladno z določbami 80. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) ima lokacijska informacija značaj potrdila iz uradne evidence. Organ, ki odloča o izdaji izdaji gradbenega dovoljenja, pri razlagi prostorskih aktov, ki so po svoji pravni naravi podzakonski predpisi (in prav za vprašanje pravilne razlage podzakonske norme gre v tej zadevi), na lokacijsko informacijo, ki jo izda občinski upravni organ, zato ni vezan. Kaj drugega ne izhaja niti iz sodbe III U 40/2010. 21. Na odločitev ne vpliva niti tožbeni očitek, da bi upravni organ v postopku odločanja o tožnikovi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja skladno z drugim odstavkom 62. člena ZGO-1 moral omogočiti sodelovanje občine. Namen, ki ga zasleduje ta določba, je namreč v tem, da občina v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ščiti svoje interese. Z uveljavljanjem tega očitka zato tožnik, ki s pravnimi sredstvi lahko uveljavlja le varstvo svojih pravic in obveznosti, ne more uspeti.

22. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je bila v zadevi sporna pravilna uporaba prava, v zvezi s tem relevantno dejstvo (lega tožnikove nepremičnine) pa ni bilo sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.