Jedro

Zgolj zato, ker pogodbeni stranki nista izrecno določili, da se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena do določenega roka, še ne pomeni, da ne gre za fiksen pravni posel. Ne drži, da mora biti fiksnost pravnega posla dogovorjena izrecno, saj zadošča tudi že posreden dogovor pogodbenih strank.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi in tožbeni zahtevek za plačilo 12.407,62 EUR zaradi odstopa tožene stranke od pogodbe zavrnilo. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 24/2009 z dne 19. 1. 2010 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je besedo „fiksen“ rok, uporabljeno v pogodbenem besedilu, kljub temu, da pogodbenika nista jasno in nedvoumno izjavila volje, da se bo pogodba štela za razdrto, mogoče šteti kot bistveno sestavino pogodbe v smislu 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

3. Na podlagi navedenega sklepa tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je bila tožeča stranka 22. 12. 2010 na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 210/39642 z dne 28. 10. 2010 zaradi likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Ker je do njenega prenehanja prišlo po vložitvi revizije, je revizijsko sodišče kljub prekinitvi postopka (3. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) na podlagi drugega odstavka 207. člena ZPP odločilo o reviziji.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje preizkuša le glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Zato je v konkretnem primeru presoja omejena na revizijske navedbe, ki se nanašajo na dopuščeno vprašanje, do ostalih navedb pa se revizijsko sodišče ni opredeljevalo (revizijske navedbe o tem, da tožena stranka ni imela pravice odstopiti od pogodbe pred iztekom izpolnitvenega roka).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: Pravdni stranki sta 15. 2. 2001 sklenili podjemno pogodbo, s katero se je tožeča stranka za toženo stranko proti plačilu zavezala izdelati jadrnico ...

Rok za izdelavo jadrnice je bil 28. 6. 2001. V pogodbi sta pravdni stranki zapisali, da je ta rok fiksen in ga ni mogoče podaljšati, razen v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju pogodbe.

Glede na to, da tožeča stranka do začetka junija 2001 jadrnice še ni pričela izdelovati, je do roka, določenega za izpolnitev pogodbe, ne bi mogla dokončati.

Tožena stranka je zato 7. 6. 2001 pogodbo odpovedala.

9. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo vtoževanega zneska zaradi odstopa od pogodbe, tožena stranka pa je trdila, da je od pogodbe odstopila, ker do začetka junija 2001 tožeča stranka ni niti začela z izdelavo jadrnice in je bilo očitno, da je do 28. 6. 2001 ne bo dokončala.

10. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je bila podjemna pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, fiksen pravni posel. Pojasnili sta, da tožeča stranka do vtoževanega zneska ni upravičena, ker je sama povzročila razloge za toženkin odstop od pogodbe, saj je bila v taki zamudi z izdelavo jadrnice, da je do dogovorjenega roka ne bi dokončala.

11. Za fiksen pravni posel gre takrat, kadar je izpolnitev v določenem roku bistvena sestavina pogodbe (125. člen ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) in kasnejša izpolnitev za pogodbeno stranko nima več pomena. Slednje mora izhajati iz določb pravnega posla (dogovor pogodbenih strank) ali pa iz narave pravnega posla (četrti odstavek 125. člena ZOR). Termin „fiksen rok“ kaže na to, da sta pogodbeni stranki verjetno imeli v mislih več kot le datumsko določen rok. Tudi zapis, da roka ni mogoče podaljšati, kaže na to. Zgolj zato, ker nista izrecno določili, da se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena do določenega roka, še ne pomeni, da ne gre za fiksen pravni posel. Ne drži stališče revidenta, da mora biti fiksnost pravnega posla dogovorjena izrecno, saj zadošča tudi že posreden dogovor pogodbenih strank.

12. Pritrditi pa je mogoče revidentu, da je določbo II. člena podjemne pogodbe potrebno razlagati v povezavi z IX. členom pogodbe, v katerem je določena pogodbena kazen, ki jo mora plačati izvajalec v primeru zamude z izpolnitvijo (prvi odstavek IX. člena podjemne pogodbe), če z izpolnitvijo zamuja za več kot 180 dni, pa se šteje, da je izvajalec z deli prenehal (tretji odstavek IX. člena podjemne pogodbe). Sodišči prve in druge stopnje sta zaključek o fiksnosti pravnega posla napravili, ne da bi se opredelili do tega, ali določbe o pogodbeni kazni za zamudo izvajalca vplivajo na opredelitev pravnega posla kot fiksnega. Določbe o pogodbeni kazni za primer zamude z izpolnitvijo namreč res lahko kažejo na to, da sta pogodbeni stranki pogodbo želeli ohraniti v veljavi tudi po izteku izpolnitvenega roka. Po drugi strani pa je mogoče tudi, da sta pogodbeno kazen določili le za primer, če bi se tožena stranka (naročnik) odločila, da bo kljub zamudi pogodbo ohranila v veljavi na podlagi drugega odstavka 125. člena ZOR.

13. Ker sodišči prve in druge stopnje volje pogodbenih strank glede fiksnosti pravnega posla nista ugotavljali, temveč sta zaključek, da gre za tak pravni posel, naredili zgolj na podlagi II. člena podjemne pogodbe, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (II. in IX. člena podjemne pogodbe) dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

14. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali je kljub dogovoru o pogodbeni kazni za primer zamude pogodbo še mogoče šteti za fiksen pravni posel ali pa sta stranki s tem dogovorom zasledovali drugačen namen. Če bo ugotovilo, da ne gre za fiksen pravni posel, pa bo moralo presoditi, ali so bili podani upravičeni razlogi za razvezo pogodbe pred iztekom roka za izpolnitev pogodbe na podlagi drugega odstavka 609. člena ZOR, ali pa je tožena stranka od pogodbe odstopila iz razlogov, ki niso na strani tožeče stranke kot podjemnika.

15. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.