Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera vstop policije v stanovanjsko hišo tožnika in ob tem izvedeni ukrepi ne predstavljajo protipravnega ravnanja v smislu 26. člena Ustave RS.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera vstop policije v stanovanjsko hišo tožnika in ob tem izvedeni ukrepi ne predstavljajo protipravnega ravnanja v smislu 26. člena Ustave RS?
1. Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da mu je tožena Republika Slovenija za nepremoženjsko škodo (duševne bolečine in strah), ki jo je utrpel v zvezi s hišno preiskavo dne 8. 6. 2015, dolžna plačati 15.000,00 EUR odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pojasnjuje, da je bila hišna preiskava opravljena brez sodne odredbe, saj se je odredba z dne 27. 5. 2015, na podlagi katere so policisti zjutraj vstopili v njegovo hišo in jo začeli pregledovati, glasila na drugo nepremičnino. Ko so policisti nato pridobili ustrezno odredbo, pa je bila hišna preiskava praktično že opravljena. Izpostavlja tudi, da nobena od obeh sodnih odredb ni bila zadostno obrazložena, tako da je bila hišna preiskava tudi iz tega razloga nezakonita in protiustavna.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja: - Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ocenili, da ni podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti tožene stranke, t. j.: a) da sta bili sodni odredbi o hišni preiskavi pri tožniku ustrezno obrazloženi in tako zakoniti (odločitev sodišča prve stopnje) oziroma, da odločanje o zakonitosti – obrazloženosti sodnih odredb ne more biti stvar pravdnega postopka (odločitev višjega sodišča) in a) da je imela policija pravno podlago za vstop v stanovanjsko hišo tožnika že na podlagi odredbe za osebno preiskavo njegovega sina A. A. in da to pravno podlago predstavlja določilo drugega odstavka 214. člena ZKP, na podlagi te iste odredbe pa je imela policija tudi upravičenje zavarovati kraj, kjer so nameravali opraviti osebno in hišno preiskavo ter pravico omejiti gibanje tako osumljencu kot osebam, ki so se v hiši nahajale, torej tudi tožniku, podlago za to pa predstavlja 56. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)?
5. Predlog je delno utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).