Jedro

Tožnik v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP, češ da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj tožena stranka ne bi pravilno ugotovila oziroma upoštevala ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Sodišče pa nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 23/2013-4 z dne 4. 3. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

2. V obrazložitvi med drugim navaja, da je tožnik v obravnavani zadevi vložil tožbo zoper odločbo tožene stranka št. Bpp 23/2013-4 z dne 4. 3. 2013 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter kot prejemnik socialne podpore prosil hkrati tudi za oprostitev plačila vseh stroškov in tudi sodnih taks, prošnji pa je priložil kopijo odločbe Centra za socialno delo Domžale z dne 27. 3. 2013, iz katere je razvidno, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 4. 2013 do 30. 9. 2 013. Glede na to v predmetnem postopku toženi stranki ni bilo potrebno ugotavljati tožnikovega finančnega položaja, pač pa je v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) upoštevala kot pogoje okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja, to je v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 23/2013-4 z dne 4. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. S slednjo pa je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP z dne 16. 6. 2010 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine zoper Zavarovalnico A. in v kazenskem postopku zaradi sestave kazenskih ovadb zoper odvetnico B.B., ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je prosilec v prošnji navedel, da želi vložiti kazensko ovadbo zoper odvetnico B.B. in odškodninsko tožbo zoper Zavarovalnico A. Nato je bil tožnik kot prosilec s pozivom na dopolnitev vloge s strani pristojnega organa pozvan, da pojasni, katero kaznivo dejanje naj bi imenovana odvetnica storila in ali je zoper njo, če gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, že podal kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo; hkrati je bil pozvan, da naj na kratko pojasni zatrjevani odškodninski zahtevek zoper Zavarovalnico A. ter dostavi vse listine v zvezi z zadevo. Navedeni organ je, kot je razvidno iz njegove odločbe št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012, ocenil, da niti z dodatno dopolnitvijo vloge za BPP z dne 26. 8. 2010 niso bile podane postavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, prav tako ni bilo pojasnjeno kaznivo dejanje, ki naj bi ga imenovana odvetnica storila, pač pa je vlagatelj le pavšalno navajal, da odvetnico obtožuje zarote, korupcije, nespoštovanja etičnih in moralnih obvez do stranke ter da naj bi mu že v preteklosti škodovala tako, da naj bi se na nedopusten način vpletla v namerno zarotniško uničenje njegovega podjetja C. d.o.o., pri tem pa ni navedel škode, niti iz predložene dokumentacije ni izhajala nedopustnost ravnanj imenovane odvetnice, zato je v tej zvezi navedeni organ za BPP ocenil, da je dodelitev BPP v tej zadevi nesmiselna. Kar pa se tiče dodelitve BPP za vložitev kazenskih ovadb pa je pojasnil, da gre v tej fazi šele za predkazenski postopek in torej še ne gre za sodni postopek v smislu 1. člena ZBPP, zato je tudi v tem delu prošnja neutemeljena. Organ za BPP Upravnega sodišča RS (sedaj tožena stranka) je z odločbo št. Bpp 23/2013-4 z dne 4. 3. 2013 presojal, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh upravnem sporu zoper navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP. Ocenil je, da iz razlogov, ki jih je navedel organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani in ki so pravilni, prosilec ni imel verjetnega izgleda za uspeh. Prav zato tudi nima verjetnega izgleda za uspeh v zvezi s sedaj obravnavano prošnjo za dodelitev BPP, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Zato je tožena stranka ob upoštevanju 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) na podlagi 1. odstavka 24. člena ZBPP v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena ZBPP tožnikovo vlogo za odobritev BPP zavrnila kot neutemeljeno, ker je ocenila, da izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 23/2013-4 z dne 4. 3. 2013 nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP. Ker pa morata biti za dodelitev BPP hkrati izpolnjena tako finančni kot tudi objektivni pogoj po določilih ZBPP, je prošnjo tožnika zavrnila kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 24. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP ter še pojasnila, da slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, samo po sebi ne daje pravice do dodelitve BPP. Dodatno je tožniku glede njegove prošnje za oprostitev plačila sodnih taks pojasnila, da je v skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP prosilec že po samem zakonu oproščen plačila sodnih taks.

3. V tožbi tožnik navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, za katero meni, da ni zakonita, češ da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, poleg tega pa naj svojih trditev ne bi obrazložila s tehtnimi argumenti. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks in za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je prava neuka stranka in meni, da bi lahko le z ustrezno pravno pomočjo laično tožbo popravil in navedel vsa relevantna dejstva oziroma dokazal neresničnost navedb tožene stranke, ki jih označuje za lažne. Meni, da dokler tožniku ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, ni pravilna nobena odločba, sklep ali sodba. Meni, da mu zaprošena zaprošena brezplačna pravna pomoč pripada na podlagi določil Ustave in EKČP. 4. Tožena stranka je v danem roku predložila predmetne upravne spise in vložila odgovor na tožbo, v katerem sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi tožena stranka utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali ni zadeva očitno nerazumna, oziroma, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je argumentirano obrazložila, zakaj je v obravnavani sporni zadevi odločila tako, kot je že predhodno z odločbo št. Bpp 23/2013-4 z dne 4. 3. 2013, ob presoji, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012, pri čemer je lahko sledila odločitvi organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani, sprejeti v odločbi št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012 (s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje zaradi vložitve kazenskih ovadb zoper odvetnico B.B. in uveljavljanje njene odškodninske odgovornosti, tudi s tožbo zoper Zavarovalnico A., pri kateri ima imenovana odvetnica zavarovano odškodninsko odgovornost). Tožnik v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP Upravnega sodišča RS v Ljubljani, češ da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj tožena stranka ne bi pravilno ugotovila oziroma upoštevala ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza, pač pa, kot rečeno, v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna. Sodišče pa glede na navedeno nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato se v celoti sklicuje na njene razloge (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

7. Sodišče nadalje še ugotavlja, da je tožnik v tožbi predlagal, naj mu sodišče v zvezi z obravnavano tožbo dodeli brezplačno pravno pomoč, vendar sodišče o prošnji samo ne more odločati, pač pa je za obravnavanje te njegove prošnje pristojen poseben organ za brezplačno pravno pomoč pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki o tem odloči s posebno (upravno) odločbo.

8. V zvezi s predlogom za taksno oprostitev v predmetni zadevi sodišče tožniku pojasnjuje, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 taksa v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne plačuje, kar je tožniku sicer pravilno pojasnila že tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi.

9. Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno.

10. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.