Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z ZOPRZUJF je zakonodajalec rešil tudi vprašanje zakonitih zamudnih obresti in sicer na način, da se protiustavno znižani del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti.
Zakonite zamudne obresti so objektivna posledica za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pravna posledica zamude je bila določena v 277. členu ZPIZ-1. Po tej določbi je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva. Zamude v realizaciji izpodbijanih odločb o negativni uskladitvi pokojnin ni bilo, tako da tudi iz tega naslova tožniku zamudne obresti ne pripadajo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca št. ... z dne 24. 10. 2013 in št. ... z dne 24. 6. 2013 ter izplačilo zakonskih zamudnih obresti od 1. 6. 2012 dalje.
Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Navaja, da je izpodbijana sodba še en šolski primer neusposobljenosti ali morda celo zavestne nepripravljenosti prvostopnega sodišča za zakonito sojenje v težjih, pravno zahtevnejših primerih, kakršen je tudi ta. Ker se je sodišče v izpodbijani sodbi izognilo praktično vsem tožbenim ugovorom, meni, da v pritožbi teh ugovorov ni potrebno ponavljati, ampak naj se tožbeni ugovori štejejo kot pritožbeni ugovori. To, da se jim je izpodbijana sodba izognila oziroma jih ignorirala, pomeni hudo, morda sploh najhujšo od možnih kršitev pravil postopka, posledično pa tudi napačno uporabo materialnega prava.
Pritožba ni utemeljena.
Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev, pri čemer pritožba niti ne navaja, do katerih konkretnih ugovorov se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Sodišče se je dolžno opredeliti do ugovorov, relevantnih za samo odločitev. Pritožba prav tako ne navaja konkretno, kateri tožbeni ugovori naj se štejejo za pritožbene ugovore tako, da se tudi pritožbeno sodišče do njih ne more opredeliti.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo odpravo odločb toženca št. ... z dne 24. 10. 2013 in št. ... z dne 24. 6. 2013, s katero je bila ugotovljena višina starostne pokojnine za čas od 23. 3. 2013 dalje. Nadalje je bilo odločeno, da se zavarovancu izplača pripadajoča razlika v znesku 485,61 EUR z izplačilom pokojnin za mesec junij 2013, pripadajoča razlika v znesku 1.942,48 EUR pa z izplačilom pokojnin za mesec maj 2014. Citirano prvostopno odločbo z dne 24. 6. 2013 je toženec izdal na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 47/2013, v nadaljevanju ZOPRZUJF) po ugotovitvi neustavnosti določb Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012, v nadaljevanju ZUJF), ki so določile znižanje pokojnin. S to odločbo je toženec tožniku od 23. 3. 2013 ponovno odmeril pokojnino v znesku, kakršen je veljal pred veljavnostjo ZUJF in jo tudi uskladil. Znesek 485,61 EUR predstavlja 20 % pripadajoče razlike (in se izplačala s pokojnino za mesec junij 2013), znesek 1.942,48 EUR pa predstavlja 80 % pripadajoče razlike, ki se je tožniku izplačala s pokojnino za mesec maj 2014. Na ta način je toženec opravil poračun skladno s prvim odstavkom 3. člena ZOPRZUJF in odpravil posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Toženec je odločil, da tožnikova pokojnina od 23. 3. 2013 dalje ponovno znaša 1.107,82 EUR na mesec, to je v višini kot pred negativno uskladitvijo in z upoštevanjem uskladitve po Sklepu o uskladitvi pokojnin od 1. 1. 2013 (Ur. l. RS, št. 17/2013). Izplačilo razlike v pokojnini pa je bilo tudi opravljeno na način določen v 2. členu ZOPRZUJF. Uživalcem, za katere obstaja obveznost poračuna razlike neposredno po odločbi Ustavnega sodišča RS in uživalcem po tem členu, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplača razliko v dveh obrokih in sicer v višini 20 % razlike v pokojnini za mesec junij 2013 in v višini 80 % razlike v pokojnini z izplačilom za mesec maj 2014. Z ZOPRZUJF pa je zakonodajalec rešil tudi vprašanje zakonitih zamudnih obresti in sicer na način, da se protiustavno znižan del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti. Na podoben način je nominalizen zakonodajalec določil tudi v 1. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev (Ur. l. RS, št. 118/06, v nadaljevanju ZPIZVZ-A). Ustavno sodišče RS je v sklepu št. U-I-15/07-14 z dne 17. 1. 2008, ko je obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti prej navedenega zakonskega določila, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v nevaloriziranih zneskih, obrazložilo, da takšna ureditev ni v neskladju z ustavnimi jamstvi.
Pritožbeno sodišče v zvezi z obrazloženim poudarja, da gre v obravnavanem primeru za povsem enako pravno stanje in da je zato tudi v konkretnem primeru potrebno odločiti enako.
Zakonite zamudne obresti so objektivna posledica za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pravna posledica zamude je bila določena v 277. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Po tej določbi je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva. Zamude v realizaciji izpodbijanih odločb o negativni uskladitvi pokojnin ni bilo, tako da tudi iz tega naslova tožniku zamudne obresti ne pripadajo.
Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.