Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 279/2016

ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.279.2016 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

nagrada za uspešnost izplačilo nagrade
Višje delovno in socialno sodišče
16. junij 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Neutemeljen je pritožbeni ugovor tožnice, da bi morala tudi v primeru, če je bilo njeno delo uspešno, prejeti nagrado za uspešnost vsaj v višini enkratnega zneska, saj iz druge pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je v primeru uspešnega dela lahko nagrada nič. V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da je nagrada za primer uspešnega dela 1x - 2x razpon mnogokratnika. Uspešnost vodilnega delavca se po 7. členu pogodbe o zaposlitvi upošteva le, če je bil oddelek uspešen, uspešnost pa je ocenila uprava na podlagi kriterijev, skladno s strateškim planom, po zaključku poslovnega leta. Tudi v primeru, če je bil vodilni delavec izjemno uspešen, zelo uspešen ali uspešen, to še ni pomenilo, da bo dobil nagrado oziroma, da bo ta priznana in izplačana, saj je bila nagrada odvisna tudi od poslovanja posameznega oddelka. Nagrada za poslovno leto 2009 iz naslova uspešnosti ni bila izplačana nobenemu vodilnemu delavcu. Sodišče je pravilno obrazložilo, da je tožnica zatrjevala, da bi morala za leto 2009 biti ocenjena kot zelo uspešna, pri tem pa niti ni konkretno navedla nobene utemeljitve, niti predložila ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo o njeni uspešnosti dela in posledično o izplačilu nagrade za uspešnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo nagrade za uspešnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati 24.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov 12.250,00 EUR od 30. 6. 2009 dalje do plačila ter 12.250,00 EUR od 30. 6. 2010 dalje do plačila, da ne bo izvršbe (I/1 točka). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v roku 15 dni od izreka sodbe sodišča prve stopnje brez obresti, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, da ne bo izvršbe (I/2 točka). Odločilo je, da je tožnica dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 1.381,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka).

2. Tožnica vlaga pritožbo zoper sodbo v delu glede izplačila nagrade za uspešnost za leto 2009, ne pritožuje pa se glede odločitve o izplačilu nagrade za uspešnost za leto 2008. Navaja, da je odločitev sodišča zmotna. Sodišče se je ukvarjalo z vprašanjem uveljavljanja odprave kršitev iz pogodbe o zaposlitvi v smislu 204. člena ZDR. Tožnica je bila zaposlena do marca 2010, obveza izplačila pa bi nastala 30. 6. 2010. Tožnica izpostavlja pričanje A.A., ki je pokazalo, da v letu 2009 uprava tožene stranke ocene uspešnosti sploh ni izvedla. Obveza izplačila nagrade za uspešnost, kot je bila opredeljena v 7. členu pogodbe, je določena za najkasneje 30. 6. v letu za preteklo leto, v marcu, ko tožnica več ni bila zaposlena pri toženi stranki, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa še ni prišlo do kršitve te pogodbe, katere odpravo bi tožnica lahko zahtevala. Tožnica tako ni smela uveljavljati kršitev iz naslova pogodbe o zaposlitvi v smislu 204. člena ZDR, ko pa je bil izpolnjen ta pogoj 30. 6. 2010 pa ni mogla uveljavljati kršitve zato, ker pogodba o zaposlitvi ni več obstajala. Tako je napačno stališče glede obvezne procesne predpostavke po določilih ZDR. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži, da je dolžna plačati tožnici znesek 12.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2010 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka oziroma podredno, da sodbo sodišča prve stopnje (v izpodbijanem delu) razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnice ter navaja, da je glede nagrade za uspešnost za leto 2008 med strankama pravnomočno odločeno, da je tožnica s tem, ko je podpisala pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2009, soglašala z besedilom 27. člena te pogodbe in se je odpovedala izplačilu nagrade za uspešnost iz 7. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2008. Tožnici ne pripada nagrada za delovno uspešnost za leto 2009. Tožena stranka je v postopku pojasnila, da je v skladu s 126. členom ZDR plačilo za delo bilo sestavljeno iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, sestavni del plače pa je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. Popolnoma nove in posledično nedopustne so tudi pritožbene trditve, da tožnica ni mogla zahtevati odprave kršitev v smislu 204. člena ZDR, ker marca 2010 še niso bili izpolnjeni pogoji za izplačilo nagrade za delovno uspešnost za leto 2009. Tožnica ni zadostila niti trditvenemu bremenu, saj ni podala nobene utemeljitve (niti ni predložila ustreznih dokazil), da bi morala uprava tožene stranke v letu 2009 oceniti njeno delo za zelo uspešno. V zvezi s trditvami, da je najnižja stopnja uspešnosti stopnja uspešno in torej najmanj ta mnogokratnik osnovne plače tožnici pripada v primeru, da ni bila ocenjena neuspešno, tožena stranka ponovno izpostavlja, da pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca z dne 22. 6. 2009 v 7. odstavku člena 7 v tabeli pri razponu mnogokratnika za odmero nagrade za uspešnost pri oceni uspešno določa 0 do 2-kratnik nagrade. Iz navedenega torej izhaja, da tudi, če bi bila tožnica ocenjena z oceno uspešno, to ne bi avtomatsko pomenilo, da bi nagrado za uspešnost dejansko prejela, saj bi ji lahko bil določen mnogokratnik 0 iz predvidenega razpona v pogodbi. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, prav tako je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze z vpogledom v celotno listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnica in tožena stranka, zaslišalo tožnico in pričo A.A. ter po tako izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožbeni zahtevek tožnice za plačilo nagrade za uspešnost v skupni višini 24.500,00 EUR za poslovni leti 2008 in 2009 ni utemeljen.

7. Tožnica izpodbija sodbo v delu odločitve sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka v višini 12.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2010 dalje do plačila. Pritožba zmotno navaja, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker se je ukvarjalo samo z vprašanjem uveljavljanja odprave kršitev v smislu določil 204. člena ZDR. Sodišče je odločalo o nagradi tako za leto 2008 kot za leto 2009, pri čemer je navedlo, da je izplačilo nagrade v skladu s pogodbo o zaposlitvi denarni zahtevek in v točki 8. obrazložitve jasno obrazložilo, da je napačno stališče tožene stranke, da zahtevek za izplačilo plače iz naslovna delovne uspešnosti ne predstavlja čistega denarnega zahtevka in zato ni mogoče zahtevati direktnega sodnega varstva v skladu z določilom 4. odstavka 204. člena ZDR oziroma 4. odstavkom 200. člena ZDR-1. 8. Tožnica je imela sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi in sicer prvo z dne 22. 4. 2008 za delovno mesto vodilnega delavca - direktorico B. za čas od 1. 4. 2008 do 31. 12. 2010 ter za delovno mesto vodilnega delavca - direktorice C. za čas od 1. 6. 2009 do 31. 12. 2012, pri čemer obe pogodbi o zaposlitvi v 7. členu urejata nagrado za uspešnost in je vodilni delavec upravičen do nagrade za uspešnost v primeru, da s svojim delom dokaže nadpovprečne poslovne rezultate za področje dela, za katerega je pristojen, odgovoren in pooblaščen, pri čemer se nagrada za uspešnost določa po zaključku poslovnega leta za vsako preteklo poslovno leto, njena višina pa je odvisna od stopnje uspešnosti vodilnega delavca v opazovanem poslovnem letu, pri čemer se stopnja uspešnosti vodilnega delavca meri kakovostno z naslednjimi ocenami: - izjemno uspešno, kar pomeni visoko preseženo načrtovano raven uspešnosti, - zelo uspešno, kar pomeni preseženo načrtovano raven uspešnosti, - uspešno, kar pomeni doseženo načrtovano raven uspešnosti in - neuspešno, kar pomeni, da načrtovana raven uspešnosti ni dosežena.

V primerih doseganja posameznih ravni uspešnosti pa je vodilni delavec upravičen do nagrade za poslovno uspešnost v razponih in sicer v primeru izjemne uspešnosti (5x-6x), v primeru zelo uspešnega dela (3x-4x) ter v primeru uspešnega dela (0x-2x) oziroma (1x-2x). Tožnica je tudi podpisala pogodbo o zaposlitvi z dne 22. 6. 2009, v kateri 27. člen te pogodbe določa, da vodilni delavec izjavlja, da nima proti družbi iz naslova vseh prejšnjih pogodb o zaposlitvi nikakršnih zahtevkov več in da ne bo uveljavljal sodnega varstva.

9. Tako ni mogoče slediti tudi pritožbenemu ugovoru tožnice, da bi morala tožnica tudi v primeru, če je bilo njeno delo uspešno, prejeti nagrado v višini vsaj v višini enkratnega zneska, saj iz druge pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je v primeru uspešnega dela lahko nagrada nič, kot to izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 6. 2009. Pogodba o zaposlitvi z dne 22. 4. 2008 določa, da je nagrada za primer uspešnega dela 1x - 2x razpon mnogokratnika. Zaslišana tožnica je tudi potrdila, da se uspešnost vodilnega delavca po 7. členu pogodbe o zaposlitvi upošteva le, če je bil oddelek uspešen, uspešnost pa je ocenila uprava na podlagi kriterijev, skladno s strateškim planom po zaključku poslovnega leta. To pa je tudi pomenilo, kot je pojasnila A.A., da tudi v primeru, če je bil vodilni delavec izjemno uspešen, zelo uspešen ali uspešen, to še ni pomenilo, da bo dobil nagrado oziroma, da bo ta priznana in izplačana, saj je bila nagrada odvisna tudi od poslovanja posameznega oddelka. Priča je tudi pojasnila, da nagrada za poslovno leto 2009 iz naslova uspešnosti ni bila izplačana nobenemu vodilnemu delavcu, tako da tudi na tej osnovi tožnica ne more zahtevati izplačila nagrade za uspešnost. Sodišče je tudi pravilno obrazložilo, da je tožnica zatrjevala, da bi morala za leto 2009 biti ocenjena kot zelo uspešna, pri tem pa niti ni konkretno navedla nobene utemeljitve, niti predložila ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo o njeni uspešnosti dela in posledično izplačilu nagrade za uspešnost. 10. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

11. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožnica iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa iz razloga, ker njen odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena v povezavi s 154. členom in 155. členom ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia