Jedro

Ni bistveno, ali je C. B. vedel, da vzhodno mejno linijo njegove parcele predstavlja jarek. Pomembno je, kakšne informacije je ponudil kupcema, kakšno je bilo stanje v naravi in če sta toženca z ustrezno skrbnostjo opravila svojo raziskovalno dolžnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Oris zadeve**

1. Pravdni stranki sta mejaša. Tožnik je lastnik parc. št. 55/1, k. o. ..., ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče. Toženca pa sta vsak do 1/2 solastnika par. št. 54/5, k. o. ..., ki na vzhodni strani meji na nepremičnino tožnika. Med njima obstaja spor o delu zemljišča, ki ima v zemljiškem katastru rezervirano identifikacijsko označbo: k. o. ..., parc. št. 54/8. Gre za pas zemljišča, ki poteka preko t. i. "jamča" oz. jarka. Tožnik trdi, da "jamč" predstavlja mejo in da je zemljišče preko "jamča" užival (obdeloval) od leta 1992 dalje, pred njim pa dolga leta njegovi pravni predniki. Toženca pa nasprotno zatrjujeta, da so sporni pas uživali njuni pravni predniki in da jima je bila ob nakupu zemljišča 24. 11. 2017 pokazana meja, ki poteka preko „jamča“ in na severni strani sovpada z linijo ograde na parc št. 46/5, k. o. ..., last A. A. Jarek ni nikoli predstavljal dejanske uživalne meje.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni kot tudi podrejene tožbene zahtevke, s katerimi je tožnik uveljavljal lastništvo spornega dela zemljišča. Ugotovilo je, da je sporni del s parc. št. 54/8, k. o. ... priposestvoval. Vendar pa je v nadaljevanju sledilo ugovoru tožencev, da sta bila ob nakupu v dobri veri; pokazana jima je bila meja preko jarka po liniji A. A. ograje. Zato je ob uporabi drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) tožnikov primarni in podrejene zahtevke zavrnilo.

**Bistveni povzetek tožnikove pritožbe**

3. Tožnik odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi primarnemu zahtevku oz. podrednim zahtevkom. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Oporeka predvsem dokazni oceni. Domneva, da se prvi toženec dobro pozna z vsemi zaslišanimi pričami. Je domačin in poznavalec krajevnih razmer na območju vasi ... Ob sklepanju prodajne pogodbe je vedel za potek uživalne meje, obseg in površino sporne parcele 54/5, zato ni mogel biti dobroveren, da je stanje parcel takšno, kot ga izkazuje zemljiški kataster in podatki zemljiške knjige. Lahko je videl tožnika obdelovati in uporabljati sporni del zemljišča, zato je vedel, da mejo predstavlja naravni jarek in da na tem območju vse parcele razmejujejo jarki. Prodajalka B. B. je povedala, da so ceno zemljišča oblikovali po podatkih GURS, kar je šteti za dokaz, da so vedeli za zmanjšano površino njihove parcele v obsegu med dvema jarkoma. Da je za jarek kot mejno linijo izvedel od prodajalca C. C., je prvi toženec povedal na mejni obravnavi 3. 5. 2018. Pritožnik zatrjuje, da je bila njegova posest spornega dela nepremičnine konstantna in navzven vidna. Prejšnji mejaš in prodajalec C. C. mu je večkrat dejal, da je njegova parcela preozka za obdelavo, zato jo je le občasno kosil in mulčal. Njegova izpovedba na naroku pa je lažno zatrjevanje v korist tožencev o vzdrževanju katastrske meje po liniji A. A. ograje. C. C. in B. B. sta svoji izpovedbi priredila v korist tožencev.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Toženca v odgovoru na pritožbo pritrjujeta razlogovanju in zaključkom sodišča prve stopnje; predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter priglašata stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev gradilo na naslednjem dejstvenem substratu: - tožnikova družina je imela sporni prostor v posesti (vsaj) od leta 1973; tožnik in njegovi predniki so sporno zemljišče obdelovali vse do jarka (ga kosili in mulčali), pred približno 10 leti pa so nanj odložili odpadni material, ki so ga po dveh letih odstranili; - toženčev pravni prednik C. C. tožniku oz. njegovim pravnim prednikom uživanja spornega dela zemljišča ni nasprotoval; - sporno zemljišče je užival tudi pravni prednik tožencev C. C.; - s tožnikovim dovoljenjem je v zadnjem obdobju zemljišče kosil D. D.; - toženca sta prodajno pogodbo z B. B. in C. C. sklenila 24. 11. 2017; - prodajalca sta tožencema pokazala potek meje po liniji A. A. ograje in pojasnila, da kosita do meje; - obe zemljišči sta se v času nakupa obdelovali na enak način, bili sta pomulčani in med njima ni bilo nobene razlike.

7. Na podlagi zgoraj izpostavljenih relevantnih dejstev je sodišče ugotovilo, da je tožnik (sicer) priposestvoval sporni del zemljišča, ki je glede na katastrske podatke del parc. št. 54/5, k. o. ...; sedaj pa ima v zemljiškem katastru rezervirano identifikacijsko označbo: k. o. ..., parc. št. 54/8. Vendar tožnik za vpis v zemljiško knjigo ni poskrbel; toženec pa je glede na pojasnila prodajalca verjel, da so meje urejene. Raziskovalni dolžnosti je v celoti zadostil. 8. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve in zaključke prvega sodišča. To je izvedlo celovit dokazni postopek in prepričljivo zaključilo, da je glede na relevanten dejanski stan izkazan položaj iz drugega odstavka 44. člena SPZ.

9. V pritožbi se prvič podajajo navedbe, da je prvi toženec domačin in poznavalec krajevnih razmer, zato je vedel, da mejo predstavlja naravni jarek ("jamč"). Poznal naj bi splošno znano dejstvo, da so na tem območju vse parcele razmejevali jarki. Te navedbe, vključno s pritožbenimi zatrjevanji o nižji ceni zemljišča zaradi manjše površine, predstavljajo pritožbeno novoto, zato jih pritožbeno sodišče - skladno z določbo 337. člena ZPP - ni smelo upoštevati.

10. Prvi toženec naj bi po tožnikovih zatrjevanjih geodetu na geodetski obravnavi povedal, da mu je bila pokazana meja do jarka. Tožnik teh navedb ni dokazal. O tem se je sodišče prve stopnje opredelilo v 24. točki obrazložitve. Priča E. E., ki je vodil mejno obravnavo, se kakršnega koli pogovora o „jamču“ ni spominjal. Posplošeno pritožbeno zatrjevanje, da je bila tožnikova posest spornega dela nepremičnine konstantna in navzven vidna, prepričljive dokazne ocene prvega sodišča ne omaje. Ugotovljeno je bilo, da med zemljiščema tožnika ter C. C. in B. B. ni bilo nobenih razlik. Obe zemljišči sta se kosili oz. mulčali. Ni bistveno, ali je C. C. vedel, da vzhodno mejno linijo njegove parcele 54/5, k. o. ... predstavlja jarek. Pomembno je, (1) kakšne informacije je ponudil kupcema (tožencema), (2) kakšno je bilo stanje v naravi in (3) če sta toženca z ustrezno skrbnostjo opravila svojo raziskovalno dolžnost. Glede slednje pritožba niti nima konkretnih očitkov.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje in napravilo pravilne materialnopravne zaključke. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. člen ZPP).

**O stroških pritožbenega postopka**

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP; pritožnik nosi svoje stroške neuspele pritožbe, vloženi odgovor na pritožbo pa glede na njegovo vsebino in razloge sodbe ni bistveno prispeval k odločitvi, zato stroške, ki sta jih imela z njim, nosita toženca sama (prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).