Jedro

Zmotno je stališče, da subjektivne okoliščine niso zakonit razlog za razporeditev, ker bi morala tožena stranka uvesti zoper tožnika disciplinski postopek ali postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov. Nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela so pravni standard, katerega vsebino v primeru spora določi sodišče glede na konkretne okoliščine primera. V spornem primeru je tožena stranka objektivno ocenila, da bo zagotovila nemoten potek delovnega procesa s prerazporeditivjo tožnika, ki kot upravnik pošte ni uspel vzpostaviti reda in dela organizirati tako, da do ponavljajočih se napak ne bi prihajalo. Porušeno zaupanje v odgovornega delavca predstavlja zakonsko opredlejen razlog nujne potrebe delovnega procesa po 17. čl. ZTPDR. Presoja, da bodo ugotovljene nepravilnosti odpravljene tako, da se za upravnika pošte imenuje drug delavec, sodi v okvir nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela. Enako je v zvezi z zadevo, ki se je vodila pod opr. št. Pdp 250/2001 odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi opr.

št. VIII Ips 108/2003.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se glasi: "Zavrne se naslednji tožbeni zahtevek: Kot nezakonita se razveljavita sklep o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto št. 2-0/990/1-99 z dne 12.2.1999 in odločba komisije za pritožbe št. 0/2-251/1-99 z dne 10.3.1999. Tožena stranka Pošta Slovenije, d.o.o., Čopova 11, Ljubljana je dolžna razporediti tožečo stranko T. B., S. T. na delovno mesto, ki ga je opravljal pred izdajo sklepa o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto, zanj obračunati prikrajšanje pri vsakokratni mesečni plači in sicer: - za marec 1999 v bruto razliki 17.185,80 SIT od 10. 4.1999 - za april 1999 v bruto razliki 40.851,70 SIT od 10. 5.1999 - za maj 1999 v bruto razliki 35.262,80 SIT od 10. 6.1999 - za junij 1999 v bruto razliki 36.255,00 SIT od 10. 7.1999 - za julij 1999 v bruto razliki 35.814,80 SIT od 10. 8.1999 - za avgust 1999 v bruto razliki 35.578,00 SIT od 10. 9.1999 - za september 1999 v bruto razliki 38.257,50 SIT od 10.10.1999 - za oktober 1999 v bruto razliki 37.747,50 SIT od 10.11.1999 - za november 1999 v bruto razliki 35.457,50 SIT od 10.12.1999 - za december 1999 v bruto razliki 75.386,20 SIT od 10. 1.2000 - za januar 2000 v bruto razliki 33.395,50 SIT od 10. 2.2000 - za februar 2000 v bruto razliki 37.523,70 SIT od 10. 3.2000 - za marec 2000 v bruto razliki 37.776,50 SIT od 10. 4.2000 - za april 2000 v bruto razliki 36.806,00 SIT od 10. 5.2000 - za maj 2000 v bruto razliki 38.703,10 SIT od 10. 6.2000 - za junij 2000 v bruto razliki 32.815,60 SIT od 10. 7.2000 - za julij 2000 v bruto razliki 48.878,80 SIT od 10. 8.2000 - za avgust 2000 v bruto razliki 53.164,10 SIT od 10. 9.2000 - za september 2000 v bruto razliki 37.110,10 SIT od 10.10.2000 - za oktober 2000 v bruto razliki 39.249,80 SIT od 10.11.2000 - za november 2000 v bruto razliki 55.938,30 SIT od 10.12.2000 - za december 2000 v bruto razliki 57.106,80 SIT od 10. 1.2001 - za januar 2001 v bruto razliki 36.412,60 SIT od 10. 2.2001 - za februar 2001 v bruto razliki 43.083,00 SIT od 10. 3.2001 - za marec 2001 v bruto razliki 40.255,30 SIT od 10. 4.2001 - za april 2001 v bruto razliki 40.857,90 SIT od 10. 5.2001 - za maj 2001 v bruto razliki 32.885,20 SIT od 10. 6.2001 - za junij 2001 v bruto razliki 40.124,50 SIT od 10. 7.2001 - za julij 2001 v bruto razliki 57.550,60 SIT od 10. 8.2001 - za avgust 2001 v bruto razliki 43.109,20 SIT od 10. 9.2001 - za september 2001 v bruto razliki 39.425,40 SIT od 10.10.2001 - za oktober 2001 v bruto razliki 41.292,20 SIT od 10.11.2001 - za november 2001 v bruto razliki 69.881,40 SIT od 10.12.2001 - za december 2001 v bruto razliki 69.095,40 SIT od 10. 1.2002 - za januar 2002 v bruto razliki 43.552,20 SIT od 10. 2.2002 - za februar 2002 v bruto razliki 44.030,50 SIT od 10. 3.2002 - za marec 2002 v bruto razliki 41.637,00 SIT od 10. 4.2002 - za april 2002 v bruto razliki 44.619,40 SIT od 10. 5.2002 - za maj 2002 v bruto razliki 46.001,50 SIT od 10. 6.2002 oziroma vse nadaljne razlike pri plačah, in od teh bruto zneskov obračunati ter plačati z zakonom določene davke in prispevke pri pristojni regionalni skupnosti iz naslova pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, neto razlike pa izplačati tožeči stranki s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila, vse dokler bodo obstajali zakoniti pogoji, vse v 8. dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške tega spora, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila, v 8. dneh pod izvršbo."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, popravljeno v 2. točki izreka na predlog tožnika s sklepom z dne 10.12.2002, razveljavilo sklepa tožene stranke št. 2-0/990/1-99 z dne 12.2.1999 in št. 0/2-251/1-99 z dne 10.3.1999 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna bruto razliko v plači za čas od vključno marca 1999 do vključno maja 2002 ter mu po plačilu davkov in prispevkov izplača neto zneske s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, vse v zneskih in z zapadlostjo, razvidno iz 2. točke izreka, ter da mu povrne stroške postopka v znesku 121.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.9.2002 dalje do plačila ter stroške sodnih taks v znesku 8.500,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloge zmotne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je tožnika razporedila zaradi nemotene zagotovitve delovnega procesa, saj ima tožena stranka status organizacije javnega pomena z zelo zahtevnimi nalogami.

Zato si ne more privoščiti vodstvenega kadra, ki delovnega procesa ni sposoben organizirati tako, da ne bi prihajalo do napak. Prerazporeditev vodstvenega delavca (v skladu z zakonom seveda), v katerega tožena stranka nima več zaupanja, je po njenem mnenju eden od ukrepov, s katerim se lahko zagotovi nemoteno delo in vzpostavi organizacija, ki bo učinkovito izvajala dejavnost. To je zagotovo objektiven in zakonit razlog za razporeditev, o čemer je jasno stališče zavzelo pritožbeno sodišče v zadevah Pdp 304/99 in Pdp 317/99. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek oz. podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje, napačno pa je uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni zagrešilo.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo izpodbijani odločbi o razporeditvi, ker je ugotovilo, da je bil tožnik kot upravnik pošte prerazporejen na drugo, sicer ustrezno delovno mesto iz subjektivnih razlogov. Pri inšpekcijskih pregledih poštnega poslovanja na pošti 2250 Ptuj so bile ugotovljene nepravilnosti, za katere je bil odgovoren tožnik, ker kot upravnik pošte ni bil sposoben organizirati in voditi dela v skladu s pričakovanji. Zavzelo je stališče, da subjektivne okoliščine niso zakonit razlog za razporeditev, saj bi morala tožena stranka, če so bile napake res tako hude, uvesti zoper tožnika disciplinski postopek ali postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov.

Pritožbeno sodišče s takim stališčem ne soglaša. Pogoje za razporeditev delavca je določal v spornem obdobju veljavni Zakon o temeljnih pravcah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90, ki se je uporabljal kot predpis Republike Slovenije) v 2. odstavku 17. člena. Zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela je bil lahko delavec razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela so pravni standard, katerega vsebino v primeru spora določi sodišče glede na konkretne okoliščine primera. V spornem primeru je tožena stranka objektivno ocenila, da bo zagotovila nemoten potek delovnega procesa s prerazporeditvijo tožnika, ki kot upravnik pošte ni uspel vzpostaviti reda in dela organizirati tako, da do ponavljajočih se napak ne bi prihajalo. To izhaja iz postopka, izvedenega pri toženi stranki in postopka, izvedenega pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da tožnik kot upravnik ni bil sposoben dela organizirati tako, kot se je od njega pričakovalo in da je do razporeditve prišlo zato, ker se je izkazovala potreba po kvalitetnejšem poslovanju pošte; za kvalitetno delo pa je bil odgovoren tožnik. Navedeno izhaja iz zapisnikov o opravljenih inšpekcijskih pregledih in zaslišanja prič. Boris Zupanc, tedanji direktor PE Maribor, se je odločil predlagati tožnikovo zamenjavo zato, ker stanje tudi po drugem inšpekcijskem pregledu ni bilo nič boljše. Pritožba ima prav, da porušeno zaupanje v odgovornega delavca predstavlja zakonsko opredeljen razlog nujne potrebe delovnega procesa po 17. členu ZTPDR. Tožena stranka bi ob ugotovljenih nepravilnostih in tožnikovi odgovornosti res lahko izvedla tudi drug postopek, npr. disciplinski ali postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov, vendar pa se zanju ni odločila. Imela je pravico, da se po lastni presoji odloči za tisti postopek, ki se ji zdi primernejši. Tožena stranka je bila v spornem obdobju še javno podjetje po Sklepu o preoblikovanju Pošte Slovenije d.o.o. v javno podjetje (Ur.l. RS št. 11/98, 48/98), katerega ustanovitelj in edini lastnik je bila Republika Slovenija. Ustanovljena je bila na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur.l. RS št. 32/93). Dejavnost javnega podjetja je pridobitna, vendar podrejena zadovoljevanju javnih potreb. Zato je odgovornost organov upravljanja, konkretno generalnega direktorja (po 30. členu tedaj veljavnega Statuta Pošte Slovenije - Ur.l. RS št. 46/98) za vodenje in organizacijo dela ter za poslovanje javnega podjetja še večja, kot pri gospodarskih družbah, pri katerih je poglavitnega pomena pridobivanje dobička. Delovni proces mora potekati nemoteno in mora biti organiziran tako, da bo zadovoljevanje javnih potreb učinkovito in kvalitetno. V prosti presoji generalnega direktorja je odločitev, kakšna bo notranja organizacija, način dela in poslovanja (18. člen Statuta), skratka, s kakšno poslovno politiko in s kakšno organizacijo dela bodo doseženi rezultati, ki jih pričakuje ustanovitelj in javnost. Zato sodi presoja, da bodo ugotovljene nepravilnosti (ki so se glede na inšpekcijske zapisnike evidentno ponavljale in negativno vplivale na poslovanje in ugled pošte) odpravljene tako, da se za upravnika pošte imenuje nov delavec, v okvir nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela. S tem so izpolnjeni tudi pogoji za tožnikovo prerazporeditev. Enako je v zvezi z zadevo, ki se je vodila pod opr. št. Pdp 250/2001 odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi opr.št. VIII Ips 108/2003. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno ugotovilo in sicer da tožnik kot upravnik pošte in odgovoren za nepravilnosti, dela ni bil sposoben organizirati v skladu s pričakovanji.

Napačno pa je uporabilo materialno pravo, ker se je postavilo na stališče, da je to subjektivna okoliščina, ki ne predstavlja zakonskega razloga nujne potrebe delovnega procesa. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka je imela zakonsko podlago za prerazporeditev tožnika, pri čemer se je odločila za rešitev, ki je za tožnika celo bolj ugodna od ostalih možnosti, na katere nakazuje sodišče prve stopnje, saj je zaposlitev ohranil, medtem ko je v primeru izvedenega disciplinskega postopka ali postopka ugotavljanja pričakovanih rezultatov morda tudi ne bi.