Jedro

Določila o tem, da fizične in pravne osebe nastopajo v pravnem in gospodarskem prometu s svojo firmo, ki vsebuje ime, s katerim poslujejo, označbo dejavnosti in okrajšavo odgovornosti ter z navedbo bivališča oziroma sedeža, vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 do 6/99) in sodišče jih mora upoštevati in biti pozorno nanje. V danem primeru še posebej, ker ga je na to opozarjala nasprotna udeleženka in ker iz podatkov registra izhaja, da obstoji tudi gospodarska družba s podobnim imenom, v kateri je direktor oseba z istim imenom, kot pooblaščenec za zastopanje pri nasprotni udeleženki, kot je bil pooblaščenec za zastopanje tožene stranke v postopku pred nemškim sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za priznanje zamudne sodbe Deželnega sodišča v Heidelbergu, opr. št. 7 0 68/98 in sklenilo, da mora predlagatelj povrniti nasprotni udeleženki stroške postopka. Tako je odločilo predvsem zato, ker je ugotovilo, da označba tožene stranke v tuji sodni odločbi ni istovetna z označbo nasprotne stranke v postopku za priznanje tuje sodne odločbe.

Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila predlagajoča stranka, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nasprotna udeleženka kot fizična oseba, ki opravlja obrtno dejavnost, sodelovala v postopku pred tujim sodiščem in da sama oznaka obrtne dejavnosti, ki ni istovetna oznaki, pod katero se samostojna podjetnica predstavlja v pravnem prometu, ne pomeni, da ni pravilno navedena in da navedbe v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni mogoče dopolniti. V zvezi z imenom pojasnjuje, da je bila pred tujim sodiščem tožena stranka označena kot samostojna podjetnica s sedežem: Ljubljanska c.., Grosuplje. Na istem naslovu ima sedež tudi firma OMAPLAST, podjetje za reciklažo plačstičnih mas d.o.o., ki je pravna oseba. Ker nasprotna udeleženka nastopa v pravnem promet kot fizična oseba, je bistvena oznaka "S.P.", ki pove, da gre za samostojno podjetnico in ne za pravno osebo. V predlogu za priznanje tuje sodne odločbe je predlagajoča stranka zaradi bolj točne oznake poleg priimka Omahen, dodala še ime Zlata. Navaja tudi, da je nasprotna udeleženka sodelovala kot samostojna podjetnica v postopku pred tujim sodiščem in da je bila sodna pošta vročena njenemu možu Jožetu Omahnu kot pooblaščencu - poslovodji, pri čemer je z oznako s.p. izključena zamenjava nasprotne udeleženke s pravno osebo. Toženka pred tujim sodiščem ni ugovarjala, da ni pravilno označena, in je sodelovala v postopku, sodba pa ji je bila vročena po njenem pooblaščencu in se proti njej ni pritožila. Pritožnica še navaja, da zavrnitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe priznava sprenevedanje nasprotne udeleženke in trdi, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Zaradi tega mu očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Kot bistveno kršitev postopka pa navaja dejstvo, da je sodišče prve stopnje odločilo samo o veljavnosti glavne odločbe in ne tudi o odločitvi o pravdnih stroških, ki jo je nemško sodišče izdalo naknadno. Predlaga spremembo sklepa in priznanje tuje sodne odločbe Deželnega sodišča v Heidelbergu ter sklepa o plačilu pravdnih stroškov.

Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo nasprotni udeleženki in zadevo posredovalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ki je po petem odstavku 109. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur.l. RS, št. 56/99) pristojno za odločitev o pritožbi.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je postopalo po 108. do 111.členu ZMZPP, po pooblastilu iz 111. člena ZMZPP pa je subsidiarno uporabilo tudi določila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 in RS, št. 55/92) in po pooblastilu iz 37. člena ZNP še določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99).

Pritožba je utemeljena.

Njena utemeljenost ne izhaja iz pritožbenih navedb, temveč je utemeljena zaradi razlogov, na katere mora sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Iz izpodbijanega sklepa izhaja: - da je bila pred Deželnim sodiščem v Heidelbergu v Zvezni Republiki Nemčiji tožena stranka: Firma Odpadne Plastike Omahen SP, Ljubljanska ..., SLO-61290 Grosuplje, ki jo zastopa poslovodja Jože Omahen.

- V postopku za priznanje tuje sodne odločbe je kot nasprotna stranka navedena: Omahen Zlata, s.p., zbiranje in predelava odpadne plastike, Ljubljanska ..., 1290 Grosuplje, - Po podatkih iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov Davčne uprave Republike Slovenije, pa je registrirana samostojna podjetnica: Omaplast - Reciklaža plastike, Omahen Zlata, S.P., s sedežem na Kosovelovi ..., 1290 Grosuplje.

Določila o tem, da fizične in pravne osebe nastopajo v pravnem in gospodarskem prometu s svojo firmo, ki vsebuje ime, s katerim poslujejo, označbo dejavnosti in okrajšavo odgovornosti ter z navedbo bivališča oziroma sedeža, vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 do 6/99) in sodišče jih mora upoštevati in biti pozorno nanje. V danem primeru še posebej, ker ga je na to opozarjala nasprotna udeleženka in ker iz podatkov registra izhaja, da obstoji tudi gospodarska družba s podobnim imenom, v kateri je direktor oseba z istim imenom, kot pooblaščenec za zastopanje pri nasprotni udeleženki, kot je bil pooblaščenec za zastopanje tožene stranke v postopku pred nemškim sodiščem.

Ker mora sodišče po 80. členu ZPP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposobna, bi moralo sodišče ravnati po 81. členu ZPP. Predlagajočo stranko bi moralo pozvati, naj v predlogu popravi vse, kar je treba, da se odpravijo zavajajoče pomanjkljivosti ali da ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko stranka v nepravdnem postopku.

Glede na to, da sodišče prve stopnje ni vodilo postopka tako, kot bi moralo in se je postopka kot nasprotna udeleženka udeleževal nekdo, za katerega ni jasno, če je lahko stranka v postopku, je podana kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi tega je pritožbeno sodišče po prvem odstavku 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje odpravi navedene pomanjkljivosti. Čeprav predlagateljica ni neuka stranka in je sodišče ni dolžno opozarjati, katera dejanja naj opravi v postopku (12. člen ZPP), naj ji sodišče vseeno predoči, da ni navedla iste stranke, kot je registrirana za nastopanje v pravnem in gospodarskem prometu, pa tudi ne stranke, ki je bila tožena pred nemškim sodiščem ter ni pojasnila nobene morebitne spremembe po pravnomočnosti tuje sodbe. Predpise v zvezi s pravnomočnostjo sodbe in njenimi časovnimi mejami ter določila ZGD, pa mora predlagajoča stranka sama poznati.

Ker bo v zadevi ponovno odločalo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče pridržalo odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).