Jedro

Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.

Izrek

I. Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Storilca morata plačati sodno takso za pritožbo in sicer pravna oseba v znesku 375,00 EUR, odgovorna oseba pa v znesku 150,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni kot neutemeljeni zavrnilo zahtevi storilcev za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku A. št. 710-158/2022-9 z dne 25.3.2022.

2.Zoper sodbo se oba storilca pritožujeta.

3.Pravna oseba v svoji pritožbi očita sodišču, da se ni opredelilo do dejstev, na katerih je temeljila njena zahteva za sodno varstvo. Pomanjkljivost glede označitve dreves je namreč na B. in ne na pritožnici. Pri izvajanju del je pritožnica vezana na upravno odločbo. V obrazložitvi odločb [...] št. 3408-05-2103-[...]/21 in 3408-05-2103- [...]/21 je bilo navedeno le, da je drevje, ki ga je treba posekati v gozdu, označeno. V gozdu pa je bilo na ustrezen način označeno tako drevje po teh dveh odločbah kot drevje po odločbi A, ki takrat še ni bila izdana. Pritožnica se je upravičeno zanesla na izdano odločbo in zaupala, da vsebuje vsa pomembna dejstva, ki so potrebna za pravilno in zakonito izpolnitev zakonskih obveznosti. Zato ni mogoče očitati malomarnosti. Po stališču sodišča bi morala pritožnica samoiniciativno preverjati, ali je morda na lokaciji, na kateri je z odločbo predvidena sečnja, B. označil še kakšna druga drevesa. Za tako ravnanje v sferi pritožnice ne obstaja materialnopravna zahteva niti ni mogoče opustitve pripisati nezadostni profesionalni skrbnosti. Zaradi velikosti in števila odprtih delovišč ni razumno pričakovati, da bi vodja gozdnega obrata z vsakim izvajalcem prehodil celotne parcele. Izvajalec je poleg tega strokovnjak. Dokazna ocena sodišča prve stopnje ne omogoča zaključka, da je prekršek dokazan izven razumnega dvoma, saj se do navedb pritožnice ni opredelilo in je zgolj sledilo prekrškovnemu organu. Napačno je presodilo oba obremenilna dokaza. Dokazna ocena zato predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da je bila uradna oseba zaradi neskladja odločb s stanjem na terenu v dejanski zmoti.

4.Odgovorna oseba v pritožbi, ki jo je vložila po svojem zagovorniku, najprej opozarja, da v izreku odločbe o prekršku nista navedena zakonski predpis in prekršek, ki naj bi ga odgovorna oseba storila. Če je prekrškovni organ menil, da je pritožničina odgovornost podana, ker je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila, bi moral biti takšen očitek že v izreku odločbe konkretiziran, s konkretnim ravnanjem, ki bi ga bil storilec dolžan izvrševati in pravno podlago, iz katere izhaja ta dolžnost. Poleg tega pa bi moral argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška. Dejstvo je, da je C. C. storil vse, kar so mu nalagala interna pravila, za izdajo odločb o rednem poseku pa ni vedel. Vodja gozdnega obrata ne more biti odgovoren za ustreznost odrejanja dela študentov in poročanja le-teh o opravljenih nalogah, to je naloga poslovodstva in ne vodje gozdnega obrata. Študent tudi ni opravljal dela za pravno osebo, ampak za B. Niti prekrškovni organ niti sodišče nista navedla predpisa, ki bi vodji gozdnega obrata nalagal nadzor nad delom izvajalca in ne le uvedbo v delo. Niti z besedo niso omenjeni neposredni storilci prekrška, to je izvajalci. Oni so tisti, ki so izvedli nedovoljen posek, se pa s sečnjo ukvarjajo profesionalno. Do izpovedi Č. Č. se sodišče ni opredelilo. V odločbah je bilo navedeno, da se sekajo v veliki meri iglavci, sekali pa so tudi listavce, kar bi zanje moral biti znak, da se nekaj ne ujema. Ocenili so, da bi delo moralo biti dokončano v enem tednu, po izteku tega tedna pa je ostalo še precej dreves. Oni so tisti, ki so ravnali neskrbno, neprofesionalno, tega pa pritožnik kljub vsej skrbnosti ni mogel preprečiti. Sodišče in prekrškovni organ sta glede pritožnika ustvarila nemogočo situacijo, ki dejansko pomeni uvedbo objektivne odgovornosti.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

6.Prekrškovni organ in sodišče prve stopnje sta ugotovila naslednje odločilno dejansko stanje. Na parc. št. 2727/26 k.o. [...] je bilo brez odločbe posekanih 263,14 bruto m³ lesa (najmanj 224 neto m³). Na isti parceli je bila z odločbama št. 3408-05-2103-[...]/21 in 3408-05-2103- [...]/21 odrejena sanitarna sečnja in sicer je bilo odkazanih 69 dreves iglavcev in 8 dreves listavcev. Odkazana drevesa so bila označena z odkazilnimi žigi in odkazilnim sprejem z rumenimi križci v odseku 44d, v odseku 44c pa klasično z odkazilnimi žigi in rumenimi pikami, ker v tem odseku ni bilo predvidene redne sečnje. Pri odkazilu dreves v okviru redne sečnje sta bila navzoča revirni gozdar in predstavnik D., odkazana drevesa so bila označena z odkazilnimi žigi in z odkazilnim sprejem z rumenimi pikami. Odločbi o sanitarni sečnji sta bili izdani D., ta pa je na podlagi razpisa delo zaupal pogodbenemu izvajalcu. Ta je bil tisti, ki je izvedel nedovoljeni posek. Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano, saj napačno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni dopusten razlog za pritožbo zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo (drugi odstavek 66. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede dokazne ocene sodišča prve stopnje, izdelana je skladno z metodološkim napotkom iz 133. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), zato o kakšni absolutni kršitvi postopka ni mogoče govoriti. Sodišče se je tudi opredelilo do vseh odločilnih navedb pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo in je sodbo mogoče preizkusiti.

7.V zvezi z gornjimi ugotovitvami je za obe pritožbi sporno, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo glede opredelitve študenta, ki je sodeloval pri odkazilu za predstavnika D. Študent je svoje delo opravljal na podlagi Sporazuma o sodelovanju pri skupni izbiri drevja za možni posek, pri pripravi podatkov za plan v letu 2022 in preliminarni plan gospodarjenja z državnimi gozdovi v letu 2023, sklenjenega med B. in D. V tem sporazumu je bilo dogovorjeno, da družba D. zagotavlja delovno silo za sodelovanje z B. pri izvajanju nalog v zvezi s skupno izbiro drevja za redni posek, istočasno pa se na ta način zagotavlja realizacija obveznosti lastnikov pri skupni izbiri dreves za odsek (prvi odstavek 17. člena ZG). Zaključek prekrškovnega organa (in sodišča), da je bil ob odkazilu dreves za redno sečnjo navzoč tudi predstavnik storilke, je zato pravilen.

8.Družba D., ki je izvajala sečnjo (sicer preko pogodbenih izvajalcev), je torej vedela ali bi morala vedeti, da so poleg dreves za sanitarno sečnjo na istem območju (44d) že odkazana tudi drevesa za redno sečnjo (ki so tudi označena z drugačno oznako), posebej še, ker je bila družba tista, ki je vložila predlog za izdajo odločbe za redno sečnjo. Vedela pa je tudi, da odločba za redno sečnjo še ni bila izdana.

9.Prekršek po 1. točki prvega odstavka 77.c členu ZG stori pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki seka ali dovoli sečnjo gozdnega drevja brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena ZG). Sečnja gozdnega drevja ter pridobivanje smole in okrasnih dreves se smeta namreč opravljati le na podlagi odločbe B. V izreku odločbe o prekršku je bila ta določba konkretizirana na naslednji način: odgovorna oseba pravne osebe ob terenski uvedbi v delo izbranega izvajalca ni opozorila, da je v oddelkih 44,c in 44d treba posekati le drevje, za katerega sta bili izdani odločbi o sanitarnem poseku, ne pa tudi dreves, ki jih je B. na isti parceli skupaj s predstavnikom pravne osebe označil za posek v okviru rednega odkazila za leto 2022 in za katere dovoljenje za posek še ni bilo izdano. To drevje je bilo v odseku 44.d označeno vidno drugače. Vodja obrata ni storil vsega, da bi prekršek preprečil, v posledici pa je bilo brez odločbe posekanih vsaj 224 neto m³ gozdnih lesnih sortimentov. Za prekršek pravne osebe je torej bistveno, da je njen izvajalec brez odločbe posekal 224 najmanj neto m³ gozdnih lesnih asortimentov. Opis dejanja vsebuje vse, kar je treba za konkretizacijo prekrška. Vodja obrata, ki uvaja izvajalce v delo, le-teh ni opozoril, da so poleg dreves za sanitarno sečnjo že odkazana tudi drevesa za redno sečnjo, ki niso bila predmet naročila (in tudi zanje še ni bila izdana odločba), čeprav je za odkazilo teh dreves pravna oseba vedela in so bila tudi označena drugače. V posledici je izvajalec posekal tudi drevesa, za katera še ni bila izdana odločba. Nedovoljen posek dreves je bil torej v sferi storilke.

10.Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na velikost delovišč. Pravna oseba mora ne glede na vse okoliščine delovanja svoje delo organizirati na način, da ravna zakonito. Enako velja za navedbe, da naj bi se upravičeno zanesla na odločbo B. Odločbi sta jasni in se nanašata na sanitarni posek okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja. Storilka je po eni strani vedela, da so že odkazana tudi drevesa za redno sečnjo, poleg tega je strokovnjak na gozdarskem področju. Dejansko zmoto ureja Kazenski zakonik, ki se po določbi 8. člena ZP-1 v postopku o prekrških uporablja smiselno. Prekršek je storjen v dejanski zmoti, če se storilec ob storitvi ni zavedal okoliščin, ki jih zakon določa kot znake prekrška, ali je zmotno mislil, da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno. Za prekršek, ki se stori iz malomarnosti, odgovornost storilca za prekršek ne more biti izključena, če je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati. Glede na opis dejanja v izreku in glede na dejanske ugotovitve v zadevi morebitna zmota storilke ne izključuje njene odgovornosti za prekršek, saj bi se morala in mogla zavedati, da je odkazano tudi drevje, za katerega še ni izdana odločba.

11.Za pravno osebo so torej podani vsi znaki prekrška po 1. točki prvega odstavka 77. člena ZP-1.

12.Po določbi drugega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka 77. c člena ZG kaznuje tudi odgovorna oseba. Odgovorna oseba je tudi tista oseba, ki je pri subjektu iz prejšnjega odstavka pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek (drugi odstavek 15. člena ZP-1). Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Odgovorna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe (15.a člen ZP-1). Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.

13.Pravna oseba po naravi stvari ne more biti dejanski storilec prekrška, v njenem imenu in za njen račun ga stori odgovorna oseba. Zato gre dejansko za isti prekršek, za katerega pa je zakon določil, da se sankcionirata oba, pravna oseba in njena odgovorna oseba. Ker se je pri izreku sankcije odgovorni osebi prekrškovni organ skliceval na drugi odstavek 77.c člena ZG, so neutemeljeni očitki, da naj ne bi bil naveden predpis in prekršek, ki naj bi ga odgovorna oseba storila.

14.V zvezi z očitki, da naj bi bili izvajalci tisti, ki so ravnali nestrokovno, pa pritožbeno sodišče le dodaja, da je bila sanitarna sečnja odrejena D. in ne izvajalcem in da se zato D. (in njegova odgovorna oseba) ne moreta izogniti odgovornosti za delo izvajalcev. Kot zgoraj pojasnjeno, pa je prekrškovni organ storilkama očital, da izvajalcev nista ustrezno obvestili o vseh okoliščinah poseka, zaradi česar je prišlo do nedovoljene sečnje, ni pa jima očital, da sta onadva fizično izvedla nedovoljeno sečnjo.

15.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

16.Pritožnici morata na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso za pritožbo in sicer pravna oseba 375,00 EUR, odgovorna oseba pa 150,00 EUR.

Zveza:

Zakon o gozdovih (1993) - ZG - člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 8, 15, 15/2, 15a Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 30

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.