Jedro

Dejstvo realizacije izvršbe za tretjega ne more pomeniti nenadomestljive škode, ki bi utemeljevala odlog izvršbe, temveč bi moral tretji pojasniti in izkazati, konkretno kakšna in kolikšna škoda bi mu nastala s takojšnjo izvršbo.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se sklepi sodišča prve stopnje potrdijo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom po red. št. 24 z dne 1. 7. 2011 je sodišče prve stopnje ugovor tretjega zavrnilo. S sklepom pod red. št. 25 z dne 1. 7. 2011 je odločilo, da je dolžna dolžnica upniku povrniti za 167,64 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom pod red. št. 52 z dne 10. 2. 2012 pa je zavrnilo predlog tretjega za odlog izvršbe.

2. Zoper prvostopni sklep pod red. št. 24 z dne 1. 7. 2011 se pravočasno laično pritožuje tretji brez navedbe pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da sta izvršitelja prekoračila pooblastila, saj nista hotela poslušati, da je dolžnica samo lastnica družbe z neomejeno odgovornostjo in lastnica poslovnega deleža. Osnovna sredstva so v najemu oz. so amortizirana, last podjetja A d.o.o., ki je v stečajnem postopku. V poslovnem prostoru so amortizirani računalniki. Tretji poudarja, da je nedopusten rubež predmetov, ki so last družbe (tretjega). Prilaga dokumentacijo, iz katere naj bi bila razvidna lastnina zarubljenih predmetov.

3. Zoper prvostopni sklep pod red. št. 25 z dne 1. 7. 2011 se pravočasno laično pritožuje dolžnica. Obrazlaga svoje slabo finančno stanje ter razloge za nespoštovanje dogovora o obročnem odplačilu dolga. Navaja, da nima nobenih premičnin. Zarubljeni predmeti so last podjetja B d.o.o. kot tudi amortizirana osnovna sredstva podjetja A d.o.o., ki je v stečajnem postopku.

4. Zoper prvostopni sklep pod red. št. 52 z dne 10. 2. 2012 se pravočasno laično pritožuje tretji brez navedbe pritožbenih razlogov. Poudarja, da bi bila prodaja osnovnih sredstev nedopustna, saj imajo na računalnikih vse podatke, potrebne za obratovanje. Z izvršbo na teh predmetih bi tretji pretrpel nenadomestljivo škodo, saj družba ne bi mogla poslovati, s tem pa bi ostali nepoplačani fiksni stroški družbe v višini 1.793,00 EUR, neposlovanje pa bi vodilo v stečaj. S tem bi nastala nepopravljiva škoda, saj bi zaposlitev izgubila tudi dolžnica, ki se je s 1. 3. 2012 zaposlila pri tretjem.

5. Pritožbe niso utemeljene.

6. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu izpodbijanih sklepov v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbah uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da izpodbijani sklepi niso obremenjeni s procesnimi kršitvami. V njih je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

7. V skladu z drugim odstavkom 65. člena ZIZ sodišče v primeru, ko upnik v svojem odgovoru ugovoru tretjega nasprotuje, ugovor zavrne. Pri tem se ne spušča v presojo njegove utemeljenosti, zato je nujno tudi pritožbeni preizkus take prvostopne odločitve omejen. Niti sodišče druge stopnje namreč ne more presojati vsebinske utemeljenosti ugovora, temveč lahko preveri le, ali so bili ob izdaji izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega podani zakonski pogoji za izdajo takega sklepa. V obravnavani zadevi je iz upnikovega odgovora na ugovor tretjega (list. št. 62 do 63 spisa) razvidno, da je upnik ugovoru tretjega izrecno nasprotoval, zato ga je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno zavrnilo. Zaključka o pravilnosti izpodbijanega prvostopnega sklepa pod red. št. 24 ne morejo omajati v pritožbi tretjega delno ponovljena ugovorna zatrjevanja, z njimi pa bo tretji utegnil uspeti v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ, kot ga je pravilno poučilo že sodišče prve stopnje. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe zoper navedeni prvostopni sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnica v svoji pritožbi zoper prvostopni sklep pod red. št. 25, s katero ji je sodišče naložilo povrnitev upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroškov, pravilnosti prvostopne odmere teh stroškov ne izpodbija. Njene pritožbene navedbe o slabem finančnem stanju kakor tudi o lastništvu zarubljenih predmetov pa na pravilnost izpodbijanega prvostopnega sklepa nimajo nobenega vpliva. Iz obrazložitve prvostopnega sklepa je razbrati, da dolžnici v povrnitev naloženi nadaljnji izvršilni stroški izhajajo iz računa izvršitelja z dne 15. 6. 2011 (priloga A2) za opravljena izvršilna dejanja, ki so podrobneje opredeljena v obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja (list. št. 24 spisa). V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava opravljen preizkus pravilnosti odmere nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika pokaže, da so bili le-ti upniku priznani v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice zavrnilo in tudi navedeni prvostopni sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V pritožbi, naperjeni zoper prvostopno odločitev o zavrnitvi predloga tretjega za odlog izvršbe (uvodoma navedeni prvostopni sklep pod red. št. 52), tretji v pretežni meri ponavlja navedbe iz podanih predlogov za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je utemeljenost njegovih predlogov v izpodbijanem sklepu skrbno preizkusilo po obeh v 73. členu ZIZ alternativno določenih predpostavkah za odlog izvršbe na predlog tretjega, kot je razbrati iz izčrpne obrazložitve navedenega prvostopnega sklepa na straneh 2 in 3. V pritožbi izpodbijani prvostopni zaključek, da namreč v obravnavani zadevi predpostavke za odlog izvršbe na predlog tretjega niso izpolnjene, je tudi po prepričanju sodišča druge stopnje pravilen. Neobstoja prve predpostavke za odlog izvršbe na predlog tretjega, da torej tretji obstoja svoje pravice na predmetih izvršbe ni izkazal z javno oz. z njo izenačeno listino po prvem odstavku 73. člena ZIZ, pritožba niti več ne izpodbija, temveč se osredotoča na drugi alternativno določen pogoj za odlog izvršbe na predlog tretjega, verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zaradi takojšnje izvršbe (drugi odstavek 73. člena ZIZ). Le-ta naj bi bil po prepričanju pritožnika podan, saj družba brez zarubljenih predmetov ne bi mogla poslovati, kar bi jo vodilo v stečaj. Že sodišče prve stopnje je smiselno enake navedbe iz predloga tretjega za odlog izvršbe prepričljivo zavrnilo, zato sodišče druge stopnje ta del obrazložitve prvostopne odločitve (drugi del 7. točke obrazložitve prvostopnega sklepa) v izogib ponavljanju v celoti povzema. Ob tem pa le še dodaja, da samo dejstvo realizacije izvršbe za tretjega ne more pomeniti nenadomestljive škode, ki bi utemeljevala odlog izvršbe, temveč bi moral tretji pojasniti in izkazati, konkretno kakšna in kolikšna škoda bi mu nastala s takojšnjo izvršbo. Realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka tako ne more biti tista škoda, ki bi bila lahko podlaga za odlog izvršbe. Pritožbene navedbe o fiksnih stroških tretjega, ki naj bi mu mesečno nastajali, pa jih le-ta ob nemožnosti poslovanja zaradi zarubljenih osnovnih sredstev ne bi mogel poravnati, predstavljajo tudi nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Po vsem obrazloženem je sodišče druge stopnje tudi pritožbo tretjega zoper obravnavani prvostopni sklep v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo.

10. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj jih pritožnika (ki s pritožbami sicer nista uspela) nista priglasila.