Jedro

V obravnavanem primeru vložitve tožbe pri napačnem organu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, ki ga je zastopala odvetnica kot kvalificirana pooblaščenka, saj je bil tudi pravni pouk v izpodbijani odločbi jasen in nedvoumen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 15.12.2006 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 31.5.2007, kot prepozno.

V obrazložitvi prvostopno sodišče navaja, da je tožnik po pooblaščeni odvetnici A.A. prejel odločbo drugostopnega upravnega organa dne 27.6.2007. Tožbo, ki bi jo moral tožnik vložiti pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani, je po odvetnici vložil 27.7.2007 na Upravno enoto Domžale. Sodišče je tožbo skupaj z upravnimi spisi prejelo 6.12.2007, kar pomeni, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu po določbah 28. člena ZUS-1 nedvomno zamujen. Po presoji sodišča njene vložitve pri drugem organu (v obravnavanem primeru pri prvostopnem upravnem organu) ne pa pri naslovnem sodišču, sodišče ne more pripisati nevednosti tožnika oziroma nevednosti odvetnice, ki ga zastopa. Iz pravnega pouka odločbe, ki je jasen in nedvoumen, je razvidno, da je možno zoper odločbo sprožiti upravni spor s tožbo pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani, Fajfarjeva 33, v roku 30 dni po prejemu odločbe. Ker je tožbo vložila tožnikova pooblaščenka, ki je odvetnica, torej prava uka stranka, naj bi le-ta vedela, da se tožba vloži pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani, zlasti ob nadaljnji navedbi naslova sodišča v pravnem pouku, iz česar sledi, da vložitev tožbe pri upravnem organu ni mogoče pripisati nevednosti tožnika. Prav tako pa vložitve tožbe pri nepristojnem organu tudi ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika (6. odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). Nedoločen pravni pojem „očitna pomota“ je sodna praksa že konkretizirala. Vrhovno sodišče RS je v revizijskih zadevah že nekajkrat zavzelo stališče, da napake odvetnika, ki revizijo ne samo vloži pri nepristojnem sodišču, ampak jo poleg tega tudi napačno naslovi, ni mogoče šteti za očitno pomoto vložnika v smislu navedene določbe (II Ips 253/2003, II Ips 445/2003 in druge). Tako stališče pa po presoji prvostopnega sodišča velja tudi za vložitev tožbe v upravnem sporu. To se je tudi zgodilo v obravnavani zadevi. Na prvi strani tožbe je kot naslovnik označena Republika Slovenija, Upravna enota Domžale, enak naslovnik pa je naveden tudi na kuverti. Tožba je bila torej vložena pri nepristojnem organu in tudi napačno naslovljena. Take napake odvetnice - pooblaščenke tožnika glede na navedeno stališče tako ni mogoče šteti za očitno pomoto.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep, ki jo je tožnik vložil po pooblaščeni odvetnici, uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, predvsem kršitve 28. in 29. člena ZUS-1. Navaja, da je bila tožba res po odvetnici vložena dne 27.7.2007 na Upravno enoto Domžale, in sicer v 30 dnevnem roku, vendar pa bi moral upravni organ tožbo takoj po prejemu poslati Upravnemu sodišču, kar pa ni storil. Meni, da gre dejansko zamudo pripisati Upravni enoti Domžale, ki je glede na svoje ravnanje kršila določbo 28. člena ZUS-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in o predmetni zadevi glede procesnih kršitev kot tudi o meritornem delu po tožbi z dne 23.7.2007 dokončno odloči. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita.

ZUS-1 v 1. odstavku 28. člena določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti (1. odstavek 29. člena ZUS-1). ZPP, ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS, v 112. členu določa, da se šteje vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno vloženo, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. Po 3. odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba, če ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, vložena pravočasno, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.

V obravnavani zadevi je bila tožba vložena pri Upravni enoti Domžale, pristojno sodišče prve stopnje pa je prejelo tožbo po poteku zakonskega 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, kar ni sporno. Tudi ni sporno, da je bila tožba vložena po pooblaščeni odvetnici. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru vložitve tožbe pri napačnem organu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, ki ga je zastopala odvetnica kot kvalificirana pooblaščenka, saj je bil tudi pravni pouk v izpodbijani odločbi jasen in nedvoumen. Pooblaščena odvetnica je vložila in naslovila tožbo na upravni organ in ne na pristojno sodišče, take napake pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče opredeliti kot očitne pomote.

Tožbe vložene pri nepristojnem organu zato v tem primeru ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi 3. odstavka 29. člena ZUS-1, pri pristojnem sodišču pa je bila zadevna tožba vložena po izteku roka iz 1. odstavka 28. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je zato tožbo v obravnavanem primeru pravilno zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.