Jedro

Čas, potreben za pridobivanje gradbenega dovoljenja, ni razlog, ki bi ga bilo treba upoštevati pri določitvi roka za izpolnitev obveznosti odstranitve nelegalne gradnje. Morebiti kasneje izdano gradbeno dovoljenje v primeru, kot je obravnavani, pa ima lahko vpliv na postopek izvršbe, ki se zaradi izdanega gradbenega dovoljenja ustavi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku naloženo, da mora v devetih mesecih od prejema te odločbe na svoje stroške odstraniti zidan objekt tlorisnih dimenzij cca 13 m x 7 m, ki po višini obsega pritličje in mansardo s kolenčnim zidom višine 2 m na SZ strani in cca 1,2 m na JZ strani, z dvokapno streho, podaljšano na SZ strani v nadstrešek, tlorisnih dimenzij cca 3 m x 8 m, in zidanim prizidkom na JZ strani, tlorisnih dimenzij cca 7 m x 2,5 m + 3 m x 4 m, na zemljišču parc. št. 1200 k. o. …, ter vzpostaviti prejšnje stanje (1. točka izreka), ter da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo (2. točka izreka). Za objekt so bile izrečene tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 3. točka izreka). Poleg tega je bilo odločeno, da mora tožnik o izpolnitvi obveznosti takoj obvestiti pristojnega inšpektorja (4. točka izreka), da v inšpekcijskem postopku ni bilo posebnih stroškov (5. točka izreka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka).

Iz obrazložitve je razvidno, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah inšpekcijskega nadzora 16. 8. 2011 in tožnikovi izjavi, da je pričel z gradnjo gospodarskega poslopja leta 1982, da ga je dokončal „do te faze“ pred več kot desetimi leti in da za to gradnjo ni pridobil gradbenega dovoljenja. Ker tožnik za gradnjo objekta ni pridobil predpisanega gradbenega dovoljenja, gre po določbah ZGO-1 za nelegalno gradnjo.

Drugostopenjski upravni organ je ob reševanju pritožbe izreku izpodbijane odločbe dodal novo 7. točko, s katero se tožnika kot inšpekcijskega zavezanca opozori, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravila po drugih osebah na tožnikove stroške, ali s prisilitvijo. V ostalem delu je pritožbo zavrnil, med drugim tudi tožnikovo sklicevanje na gradbeno dovoljenje Skupščine Občine Brežice, št. 351-219/71-4 z dne 2. 7.1971, saj se to dovoljenje nanaša na gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 1197/1 k. o. … (sedaj k. o. …) in ne na gradnjo obravnavanega gospodarskega objekta. Pritožbeni ugovor, da je rok za odstranitev objekta prekratek, je zavrnil s pojasnilom, da je inšpekcijski organ v skladu s pooblastilom določil primeren in razumen rok in da aktivnosti v smeri pridobivanja gradbenega dovoljenja niso razlog za podaljšanje roka.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da gre za neskladno in ne za nelegalno gradnjo, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano, objekt naj bi bil tudi zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, le na drugem, tj. nepravem mestu. Navaja, da je bil prepričan, da gradi na pravem mestu, ko pa je ugotovil, da ne, spremembe gradbenega dovoljenja ni mogel dobiti, ker objekt ne stoji v celoti na njegovem zemljišču, oz. da zemljišče v zemljiški knjigi ni vknjiženo kot njegova last. Zato je že leta 2011 vložil tožbo na ugotovitev lastninske pravice. Meni, da inšpekcijski ukrepi sploh ne bi smeli biti izrečeni, poleg tega pa naj bi bil tudi 9 mesečni rok za odstranitev objekta prekratek, da bi uredil vse potrebno, tj. pridobil pravnomočno sodbo, da je lastnik nepremičnine, in nato pridobil še pravnomočno gradbeno dovoljenje. Zato bi bilo po njegovem mnenju pravilno in primerno, da se mu določi bistveno daljši rok. Sodišču predlaga, naj odločbi organa prve in druge stopnje razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča) in postopek ustavi, podrejeno pa, naj odločbi razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča), zadevo vrne toženki v ponovno odločanje in ji naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Gradnja novega objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Iz navedenih zakonskih določb, ki so podlaga za ukrepanje gradbenega inšpektorja v primeru nelegalne gradnje, izhaja, da se v tem postopku ugotavlja le, ali ima investitor za objekt, ki ga gradi oziroma ga je zgradil, pridobljeno gradbeno dovoljenje, oziroma ali so podane okoliščine, v katerih ZGO-1 dopušča gradnjo brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. a člena ZGO-1). Ker tožnik za obravnavano gradnjo ni pridobil gradbenega dovoljenja, je po presoji sodišča odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe še dodaja: Organ prve stopnje je ugotovitev, da tožnik za gradnjo obravnavanega gospodarskega objekta ni pridobil gradbenega dovoljenja, oprl na izjavo, ki jo je dal tožnik sam v inšpekcijskem postopku. Sodišče tudi po vpogledu v zapisnik inšpekcijskega pregleda z dne 16. 8. 2011 nima razloga za dvom v tako ugotovitev inšpekcijskega organa. Iz zapisnika, ki ga je brez pripomb podpisal tudi tožnik, namreč izhaja, da je izjavil, da za gradnjo gospodarskega poslopja gradbenega dovoljenja ni pridobil, da je bil opravljen le lokacijski ogled in da naprej ni več „iskal papirjev“. Tožnik se v tožbi sicer sklicuje na gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo izdano, vendar sodišče ugotavlja, da tožnik tega v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ni navajal, zato z njimi tudi ne more utemeljevati nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje (tretji dostavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

Poleg tega je ta tožbena trditev povsem pavšalna, že pritožbeni organ pa je enako pritožbeno navedbo (ne da bi se spuščal v vprašanje, ali gre za dovoljeno pritožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP) zavrnil s pojasnilom, da se gradbeno dovoljenje, ki je bilo tožniku izdano, nanaša na gradnjo stanovanjske hiše in ne na gradnjo obravnavanega gospodarskega objekta. Tožnik tožbi ni priložil gradbenega dovoljenja, med listinami v upravnem spisu pa tudi ni gradbenega dovoljenja, ki bi se nanašalo na gradnjo gospodarskega poslopja. Glede na to in glede na omenjeno tožnikovo izjavo v postopku na prvi stopnji (da gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt ni pridobil) so neutemeljene tudi tožbene trditve o neskladni gradnji in zato tudi o nepravilnosti izrečenih inšpekcijskih ukrepov.

ZGO-1 namreč v primeru nelegalne gradnje ne predvideva drugega ukrepa kot njene ustavitve, odstranitve in vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje. Le pri neskladni gradnji, ko torej gradnja poteka z izdanim gradbenim dovoljenjem, vendar pa v nasprotju z njegovimi pogoji, zakon določa, da se inšpekcijskemu zavezancu naloži ustavitev gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 153. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pa takega ukrepa ne more izreči, temveč lahko izreče le ukrepe, predpisane za nelegalno gradnjo po 152. členu ZGO-1. Zato je neutemeljen tudi tožbeni očitek o prekratkem roku za odstranitev nelegalne gradnje, ki ga tožnik utemeljuje s časom, potrebnim za pridobitev gradbenega dovoljenja. To pomeni, da je že organ druge stopnje pravilno pojasnil, da čas, potreben za pridobivanje gradbenega dovoljenja, ni razlog, ki bi ga bilo treba upoštevati pri določitvi roka za izpolnitev navedene obveznosti. Morebiti kasneje izdano gradbeno dovoljenje v primeru, kot je obravnavani, pa ima lahko vpliv na postopek izvršbe, ki se zaradi izdanega gradbenega dovoljenja ustavi.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker stranki nista navedli novih dejstev ali dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.