- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1790/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1790.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Izguba soposest stanovanjaAli je tožnica izgubila soposest stanovanja zaradi opustitve izvrševanja soposesti?
- Dovoljena samopomočAli je bila zamenjava ključavnice s strani toženca dovoljena samopomoč?
- Posestno varstvoAli lahko tožnica zahteva posestno varstvo, če ni bila soposestnica stanovanja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnica, ki je že leto dni pred zatrjevanim motilnim dejanjem opustila dotedanji način izvrševanja soposesti na stanovanju (v stanovanje je prihajala le na obisk otrokoma, ni imela ključev vhodnih vrat), je soposest stanovanja izgubila.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvo sodišče je zavrnilo tožničino zahtevo za posestno varstvo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je tožnica že v mesecu februarju 1998 opustila soposest stanovanja. Ker je dne 18.5.1999 samovoljno zamenjala ključavnico na vratih stanovanja, se je toženec z zamenjavo ključavnice poslužil le dovoljene samopomoči. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da tožnica soposesti ni izgubila, saj se iz stanovanja ni izselila prostovoljno, v stanovanju pa je tudi pustila svoje in skupne stvari. Tožnica je tožencu poslala ključe zamenjane ključavnice, zato za ponovno menjavo ključavnic ni bilo razloga in samopomoč ni bila dovoljena. Tožnica je v stanovanje hodila le v času, ko toženca ni bilo doma, saj ga zaradi konfliktov z njim ni hotela srečati, z zmanjšanim obsegom uporabe in izvrševanja soposesti pa še ni mogoče zaključiti, da je soposest opuščena oziroma da je v celoti prenehala.
Pritožba ni utemeljena.
Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja: - da se je tožnica iz stanovanja izselila že meseca februarja leta 1998; - da je po tem času prihajala na obiske k otrokoma in takrat vstopala v stanovanje, drugače pa ne, saj ni imela ključev vhodnih vrat; - da ima prijavljeno stalno bivališče na naslovu K., od meseca septembra 1998 pa ima najeto stanovanje v B.; - da je opustila z odselitvijo dotakratno rabo stanovanja.
Na podlagi teh dejanskih ugotovitev pa je materialnopravno pravilen sklep prvega sodišča, da je tožnica že v letu 1998 opustila soposest stanovanja in zato ne more zahtevati posestnega varstva. To svojo ugotovitev je utemeljeno oprlo na izpovedbo same tožnice, pri čemer dejstvo, da je imela oziroma ima v stanovanju nekatere svoje in skupne stvari, ob nespornem dejstvu, da od februarja 1998 nima več ključev stanovanja (po lastni izpovedbi tudi 6.1.1999 ni imela ključev stanovanja), ne more pripeljati do sklepa, da je še bila v soposesti stanovanja. Končno ima prav prvo sodišče, da bi se tožnica, če je bila izprta iz stanovanja, pač morala poslužiti posestnega varstva, ne pa, da je po več kot letu dni, ko ključev stanovanja ni imela, samovoljno zamenjala ključavnico.
Ker tožnica pred zatrjevanim motilnim dejanjem, ki je predmet obravnavanja v tej posestni pravdi ni bila (so)posestnica stanovanja, je tudi vse razglabljanje o dovoljeni samopomoči, ki naj bi se je poslužil toženec, brez pomena.
Odločitev prvega sodišča je v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. točke 380. čl. ZPP. Odločitev o stroških tožeče stranke v zvezi s pritožbo je zajeta z zavrnilnim izrekom (1. odst. 154. čl. , 1. odst. 166. čl. ZPP).