Jedro

V tožbi tožnik ni predlagal razdružitve skupne lastnine, o čemer se odloča v nepravdnem postopku, ampak s tožbo od zemljiškoknjižnega (skupnega) lastnika zahteva, da se ugotovi obstoj solastninske pravice glede vsake od nepremičnin v polovičnem deležu. O taki zadevi se odloča v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek ustavi in se bo nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Trdi, da ni predlagal delitve skupnega premoženja, ampak določitev višine deležev, kar je v pristojnosti pravdnega sodišča. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnik je v tožbi, vloženi 26. 4. 2017, zahteval, naj se ugotovi, da sta pravdni stranki vsaka do polovice solastnika nepremičnin ID 001 in 002. V tožbi je navedel, da sta s tožencem v zemljiški knjigi vknjižena kot skupna lastnika navedenih nepremičnin, taka vknjižba pa nima podlage v pravnih naslovih, ki so bili podlaga za vknjižbo družbene lastnine in kasneje skupne lastnine, niti ni bila podana zakonska podlaga za nastanek skupne lastnine.

5. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da v tožbi ni predlagal razdružitve skupne lastnine, o čemer se odloča v nepravdnem postopku, ampak da s tožbo od zemljiškoknjižnega (skupnega) lastnika zahteva, da se ugotovi obstoj solastninske pravice glede vsake od nepremičnin v polovičnem deležu. O taki zadevi se odloča v pravdnem postopku.

6. Zaradi zmotnega zaključka, da gre za zadevo, o kateri se odloča v nepravdnem postopku, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

7. Ker je predmet pritožbenega odločanja vmesna procesna odločitev, bo odločitev o stroških pritožbenega postopka predmet končne odločitve.