Jedro

Zakon ne izključuje kot predlagatelja upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico, prav tako tudi niso utemeljeni očitki, da upnik pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka proti dolžniku ni vložil predloga za izvršbo. Upniku je namreč prepuščena izbira postopka, ki ga bo uporabil za uveljavitev svojih pravic. Prav tako le to, da dolžnik nima blokiranega računa in da ima le enega upnika še ne pomeni, da je plačilno sposoben.

Kot je navedlo sodišče prve stopnje, iz letnega poročila dolžnika za leto 2014 izhaja, da je vsota obveznosti dolžnika za 126.179,00 EUR večja od vrednosti njegovega premoženja. Tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče slediti dolžnikovim navedbam, da navedeni podatki iz bilance stanja na dan 31. 12. 2014 niso pravilni, ker naj bi jih pripravila družba P. d. o. o., ki je v lasti upnika. Če je bil dolžnik mnenja, da dejanska vrednost sredstev bistveno odstopa od v bilanci izkazane vrednosti, bi bil dolžan sredstva v bilanci ovrednotiti po pošteni vrednosti, tega pa ni storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom in za upraviteljico imenovalo M. R. 2. Zoper izpodbijani sklep se je se pravočasno pritožil dolžnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dolžnikovemu ugovoru zoper predlog za začetek stečajnega postopka ugodi. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Upraviteljica in upnik - predlagatelj sta odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba opozarja, da je predlagatelj kljub izrecnemu pozivu sodišča, naj odgovori na dolžnikov ugovor v postavljenem roku, to storil šele po poteku roka. Sodišče prve stopnje zato njegove vloge ne bi smelo upoštevati.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlagatelju vročilo dolžnikov ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka in ga pozvalo, da nanj odgovori v roku 8 dni (p. d. 9). Glede na to, da ga ob tem ni opozorilo na posledice, določene v drugem odstavku 286. člena ZPP, je sodišče prve stopnje smelo upoštevati pripravljalno vlogo predlagatelja kljub temu, da je bila predložena po izteku osem dnevnega roka.

7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo navedbe dolžnika, da je za to, ker naj bi bil dolžnik kot pravna oseba zlorabljen za oškodovanje upnikov, odgovoren predlagatelj kot dolžnikov (dejanski) družbenik. Iz izpisa iz AJPES-a namreč izhaja, da predlagatelj ni dolžnikov družbenik. Vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim ima pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena Zakona o sodnem registru, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 8. člena ZSReg). Sodišče prve stopnje zato ni imelo razloga, da bi sledilo navedbam dolžnika, da je M. M. le navidezno nastopala kot ustanoviteljica in družbenica dolžnika.

8. Sodišče prve stopnje je zato, ker dolžnik ni konkretno navedel, kateri predpisi in moralna načela naj bi bili s sklenitvijo kreditnih pogodb in prodajne pogodbe prekršeni, njegove navedbe v tem delu utemeljeno zavrnilo kot pavšalne, saj sodišče presoja obstoj ničnosti le v okviru trditvene podlage stranke. Višje sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da bi, tudi če bi bile zgoraj navedene pogodbe res nične, moral dolžnik na podlagi kondikcijskih zahtevkov upniku vrniti vse, kar je na podlagi teh pogodb prejel, saj med strankama ni sporno, da je pravni prednik upnika izpolnil svojo obveznost - izplačal denarna sredstva.

9. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zakon ne izključuje kot predlagatelja upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico, prav tako tudi niso utemeljeni njegovi očitki, da upnik pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka proti dolžniku ni vložil predloga za izvršbo. Upniku je namreč prepuščena izbira postopka, ki ga bo uporabil za uveljavitev svojih pravic. Prav tako le to, da dolžnik nima blokiranega računa in da ima le enega upnika še ne pomeni, da je plačilno sposoben.

10. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal svojo terjatev do dolžnika in dejstvo, da dolžnik dva meseca zamuja z njenim plačilom (dolžnik ni prerekal trditev upnika o njegovi dvomesečni zamudi s plačilom obveznosti), dolžnik pa ni trdil, da je upnikovo svojo obveznost že izpolnil. 11. V zvezi s trditvijo predlagatelja, da je dolžnik prezadolžen je, kot je poudarilo sodišče prve stopnje, dolžnik le pavšalno navedel, da dejanska vrednost njegovega premoženja zadostuje za poplačilo predlagateljeve terjatve v celoti. Ker ni določno navedel vrste premoženja in njegove vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni uspel izpodbiti domneve iz 1. točke tretjega odstavka ZFPPIPP. Utemeljeno je sodišče prve stopnje kot pavšalne in nedokazane ocenilo tudi navedbe dolžnika, da v poročilu, ki ga je predložil dolžnik, ocena vrednosti osnovnih sredstev ni realna.

12. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, iz letnega poročila dolžnika za leto 2014 izhaja, da je vsota obveznosti dolžnika za 126.179,00 EUR večja od vrednosti njegovega premoženja. Tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče slediti dolžnikovim navedbam, da navedeni podatki iz bilance stanja na dan 31. 12. 2014 niso pravilni, ker naj bi jih pripravila družba P. d. o. o., ki je v lasti upnika. Če je bil dolžnik mnenja, da dejanska vrednost sredstev bistveno odstopa od v bilanci izkazane vrednosti, bi bil dolžan sredstva v bilanci ovrednotiti po pošteni vrednosti, tega pa ni storil. 13. Dolžnik ni uspel dokazati, da njegovi obstoječi in predvideni dohodki omogočajo redno izpolnjevanje prevzeti obveznosti kljub visoki zadolženosti. Za obstoj dolžnikove solventnosti namreč ne zadostuje zgolj količina njegovega premoženja; to premoženje mora biti takšno, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob njihovi zapadlosti. Dolgoročna plačilna sposobnost je namreč sposobnost pravne osebe izpolniti vse svoje obveznosti ob njihovi zapadlosti (prim. drugi odstavek 11. člena ZFPPIPP).

14. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

15. Ker pritožnik ni uspel s pritožbo, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.