Jedro

Tarifna številka 3100 se za odmero nagrade odvetniku uporabi le takrat, če pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri čemer je odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku na prvi stopnji opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka delno spremeni tako, da se zavrne zahteva tožene stranke za plačilo stroškov v znesku 661,08 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi drugi odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep, s katerim je izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 121420/2011 razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka in postopek ustavilo (prvi odstavek), v drugem odstavku izreka pa je tožeči stranki naložilo povračilo stroškov tožene stranke v znesku 1.291,72 EUR v 15 dneh.

2. Zoper drugi odstavek izreka se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in navedla, da je sodišče prve stopnje o plačilu pravdnih stroškov odločilo napačno, saj je pritožnik umaknil predlog za izvršbo takoj, ko je bil v celoti poplačan. Pritožbenem sodišču je predlagal spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da naloži toženi stranki povračilo stroškov tožeče stranke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pritožnik namreč šele v pritožbi navaja in dokazuje, kako je tožena stranka delno poplačevala in poplačala vtoževani znesek, morala pa bi to storiti najkasneje ob vložitvi umika predloga za izvršbo dne 14. 11. 2011, saj bi sodišče prve stopnje le tako lahko v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP presojalo, ali je tožeča stranka predlog za izvršbo umaknila takoj, ko je bila poplačana. Navedbe in dokazi pritožnika glede poplačevanja oziroma poplačila vtoževanega zneska v pritožbi so prepozne, saj pritožnik ni verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti najkasneje ob vložitvi umika predloga za izvršbo (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbeno sodišče jih zato kot nedopustne pritožbene novote ni presojalo.

5. V okviru materialnega preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravdne stroške tožene stranke odmerilo za 661,08 EUR previsoko. Pri tem je upoštevalo Zakon o odvetniških tarifi in ZST -1. Sodišče prve stopnje je namreč pri odmeri stroškov nekritično sledilo predlogu tožene stranke za njihovo povračilo, saj je nagrado odvetniku odmerilo po tar. št. 3100. Navedena tarifa se uporabi le takrat, če pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri čemer je odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku na prvi stopnji opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja. V obravnavanem primeru je odvetnik tožene stranke v pravdnem postopku le podal soglasje k umiku predloga za izvršbo in priglasil stroške postopka, kar pritožbeno sodišče ne šteje kot potrebno pravdno dejanje in zato tudi ne kot potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pisna vloga, v kateri tožena stranka soglaša z umikom tožbe, niti ni bila potrebna, saj se v primeru njene neizjave o umiku po drugem odstavku 188. člena ZPP šteje, da je tožena stranka privolila v umik. Sicer pa je svoje stroške v poplačilo tožena stranka prijavila že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, torej v izvršilnem postopku in ponovna priglasitev stroškov ni bila potrebna.

6. Tožena stranka je tako upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v skupni višini 630,64 EUR in sicer za odvetniške stroške v višini 472,20 EUR po tar. št. 3468 ter pripadajoči 20 % DDV v višini 94,44 EUR, pavšalni znesek za materialne stroške po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR ter pripadajoči 20 % DDV v višini 4,00 EUR ter sodne takse za ugovor v višini 40,00 EUR, kar je za 661,08 EUR manj kot jih je priznalo toženi stranki prvostopenjsko sodišče. 7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče delno utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku izreka delno spremenilo tako, kot izhaja iz 1. točke dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani drugi odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).