Jedro

Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, prvo sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je po upnikovem predlogu na podlagi verodostojne listine s sklepom z dne 26.6.1997, opr. št. I 97/05719-6 dovolilo izvršbo zoper oba dolžnika zaradi izterjave 141.379,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1995 dalje do plačila in izterjave izvršilnih stroškov v znesku 13.203,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.6.1997 dalje do plačila.

Proti temu sklepu je ugovarjal dolžnik A. tudi v imenu prve dolžnice B. z obrazložitvijo, da ugovarja plačilu stroškov zastopanja po računu št.41/95, saj odvetnik J. ni dokončal dogovorjenega zastopanja in je izterjavo plačila odškodnine zoper X. prepustil dolžnikoma. O načinu plačevanja odškodnine se je prvi dolžnik z X. dogovarjal sam.

Meni, da je bila to naloga pooblaščenca, ki je v pravdni zadevi zastopal drugo dolžnico B. Nadalje navaja, da v pravdnem postopku druge dolžnice ni nikoli zastopala odvetniška družba, ki je izdajatelj spornega računa. Račun je pripravljen poravnati, ko bodo upoštevane ugovorne navedbe (popravljen naslov izdajatelja in spremenjena višina stroškov zastopanja).

Prva dolžnica je po prejemu sklepa prvega sodišča z dne 7.1.1999 glede ugovora A. pisno izjavila, da odobrava vložitev tega ugovora.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da dolžnika ugovarjata plačilu terjatve v celoti. Zato je v skladu z drugim odstavkom 62.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odločilo, da se razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe (2. točka izreka), da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdi.

Proti temu sklepu je upnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, saj upnik ni imel možnosti, da se izjasni o ugovornih navedbah. Čeprav je sodišče po določbi 53.člena ZIZ zmotno štelo, da je ugovor obrazložen, bi ga moralo upniku vročiti zaradi odgovora na ugovor. Upnik je namreč po svojih urgencah od sodišča prejel le dopis dolžnice z dne 18.2.1999. Po mnenju pritožnika ugovor "dolžnika", ki je naslovljen kot "pritožba na sklep o rubežu"- ni obrazložen ugovor, saj ne vsebuje dokaznih predlogov. Tudi same ugovorne navedbe so deloma protislovne, saj je X. začel prostovoljno(brez sodne izterjave) plačevati dolžnici prisojeno odškodnino in priznane stroške. Ti stroški pa njenemu pooblaščencu niso bili nikoli plačani. Po pravnomočnosti sodbe "dolžnik" ni več prišel v pisarno pooblaščenca zaradi plačila stroškov zastopanja in tudi ni dal pooblastila za eventuelni postopek izvršbe. Pri tem meni tudi, da "dolžnik" zoper sklep o izvršbi ni vložil ugovora, ki je edino dolžnikovo pravno sredstvo, temveč pritožbo, s katero pa lahko izpodbija le odločitev o stroških. Poleg tega je prvi dolžnik vložil "pritožbo" izključno v imenu B., saj je v "pritožbi" izrecno navedel, da jo vlaga kot oče (in skrbnik) dolžnice B. Zato meni, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen zoper prvega dolžnika A. Predlaga spremembo sklepa tako, da se "zavrže pritožbo dolžnika na sklep o rubežu, pritožbo dolžnika zoper sklep o stroških pa kot neutemeljeno zavrne". Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 48.člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) je ugovor edino pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, razen če izpodbija samo odločitev o stroških (primerjaj 53.člen sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 58.člena ZIZ). Zaradi različne ureditve pravnih sredstev dolžnika po ZIP in ZIZ je (le) za odločanje o dolžnikovem ugovoru ustaljena uporaba procesnega zakona (ZIP) v primerih, ko je prvo sodišče izdalo sklep o dovolitvi izvršbe pred uveljavitvijo ZIZ (pred 15.10. 1998). V obravnavanem primeru je prvo sodišče izdalo sklep o izvršbi dne 26.6.1997, tj. znatno pred uveljavitvijo ZIZ. Zoper ta sklep je bilo vloženo pravno sredstvo dolžnikov dne 21.8.1997, zato le-tega ne glede na navedbe pritožnika ni moč presojati v smislu določbe 53.člena ZIZ, torej, ali je ugovor dolžnikov obrazložen ali ne. Sodišče pri presoji ugovora ni vezano na označbo dolžnikovega procesnega dejanja (konkretno: pritožba na sklep o rubežu, opr. št. I 97/0571-9), marveč na njegovo vsebino, pri čemer je tudi iz navedene opravilne številke razvidno, da dolžnika izpodbijata z ugovorom sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Zmotno je tako navajanje pritožnika, da dolžnika s "pritožbo" izpodbijata zgolj sklep o stroških, ker to iz same vsebine ugovora ne izhaja. Pač pa je iz ugovornih navedb razvidno, da dolžnika glede na izdani račun ugovarjata aktivni legitimaciji upnika in plačilu upnikove terjatve.

Ker je dolžnik A. vložil ugovor tudi v imenu prve dolžnice, ki je to njegovo dejanje naknadno odobrila (glej list. št. 24 spisa), je prvo sodišče po določbi četrtega odstavka 98.člena v zvezi s 15.členom ZIZ ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru obeh dolžnikov. Glede na sam kontekst vloženega ugovora tudi ni moč pritrditi pritožniku, da prvi dolžnik ni vložil ugovora v svojem imenu, ko vendar drugi dolžnik A. osebno pogojuje plačilo upnikove terjatve z navajanjem, da je le-to ob upoštevanju ugovornih navedb pripravljen plačati.

Po določbi drugega odstavka 55.a člena ZIP (primerjaj drugi odstavek 62.člena ZIZ) postopa sodišče pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če dolžnik izpodbija ta sklep v celoti.

Ker sta dolžnika ugovarjala plačilu obveznosti v celoti, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep.

Čeprav se je prvo sodišče v obrazložitvi zmotno sklicevalo na določbe ZIZ, to na samo pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati. Po citirani določbi ravna sodišče, kadar dolžnik proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine vloži ugovor, v katerem ne izpodbija samo odločitev o dovolitvi izvršbe, temveč ugovarja nalogu sodišča, naj plača terjatev. V takšnem primeru sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna in v skladu z navedeno zakonsko določbo. V nadaljnjem pravdnem postopku bo prvo sodišče glede na ugovorne navedbe dolžnikov odločilo o zatrjevanem (ne)obstoju terjatve do upnika in višini te terjatve. Ker gre za spor iz mandatnega razmerja med strankama, bo v pravdnem postopku vsaka stranka imela možnost dokazovati tista dejstva, ki so med njimi sporna. Zato bo tudi upnik imel možnost, da se pred odločitvijo o glavni stvari izjavi o ugovornih navedbah dolžnika - to pa glede na dejstvo, da je bila v tej fazi postopka po določbi drugega odstavka 52.člena ZIP (ne)vložitev odgovora na ugovor fakultativne narave in brez posebnega pomena za končno odločitev (primerjaj prvi odstavek 58.člena ZIZ). Ker obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2.točke 365.člena v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.