Jedro

Ker v obravnavani zadevi o odobritvi pravnega posla še ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z dne 17.1.2000, odpravi ter vrne istemu ministrstvu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.1.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote I. z dne 23.7.1999, s katero je organ prve stopnje odobril pravni posel in sicer prodajno pogodbo za zemljišče s parc. št. 497/2, pašnik, vpisan v zk. vložku št. 235 k.o. Č.-v., po sklenjeni prodajni pogodbi z dne 11.6.1999 med M.P. kot prodajalko ter A.T. kot kupcem, ki v tem upravnem sporu nastopa kot stranka z interesom.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je v obravnavani zadevi sporno le vprašanje, kakšna je vrsta rabe oziroma namembnost zemljišča s parc. št. 497/2 k.o. Č.v., ki je predmet prodajne pogodbe, odobrene z odločbo organa prve stopnje. Zemljiški kataster je uradna evidenca podatkov o zemljiščih zlasti glede označbe posameznega zemljišča, njegove parcelne površine in vrste rabe.

Zemljiški kataster izkazuje uradne podatke, ki veljajo za pravilne toliko časa, dokler ni dokazana njihova nepravilnost. Dokazno breme dokazovanja nepravilnosti podatkov nosi tisti, ki nepravilnost zatrjuje. Sporno zemljišče je v zemljiškem katastru vpisano kot pašnik, torej kot kmetijsko zemljišče. Na podlagi tega dejstva in ob izpolnjenih drugih pogojih, predpisanih z 19. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98, 54/2000, 68/2000 in 27/2002, v nadaljevanju ZKZ), je organ prve stopnje pravilno odobril pravni posel. Zato pritožbena navedba, da je sosednje zemljišče parc. št. 497/18 k.o. Č.v., ki je po podatkih zemljiškega katastra opredeljeno kot pašnik, v potrdilu Občine I. z dne 12.5.1998 navedeno kot stavbno zemljišče, ni pravno pomembna.

Prav tako ni pravno pomembna navedba, da je sporno zemljišče dostopna parcela do zemljišč tožnikov, saj to ni razlog za zavrnitev odobritve pravnega posla po 3. odstavku 19. člena ZKZ. Sprememba lastnika zemljišča pa ne vpliva na pridobljene pravice lastnikov sosednjih zemljišč.

Pritožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Posebej navaja, da je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s 3. členom ZKZ, saj ta v 1. odstavku določa, da je določitev zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo, za stavbna, vodna ali za drug namen, možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti v skladu z zakonom. Sporna parcela se nahaja na območju, ki je v prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana Občine I. (Uradni list SRS, št. 3/89, Uradni list RS, št. 71/96, 68/97 in 37/99) opredeljen kot območje namenjeno za gradnjo počitniških hišic, torej stavbno zemljišče. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom A.T. je v odgovoru na pritožbo navedla, da je bil postopek voden v skladu z zakonom, zato predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja še, da je sporna parcela št. 497/2 k.o. Č.v. v zemljiški knjigi vpisana kot pašnik, kajti tudi prvotna parcela 497 je bila vpisana kot pašnik, potem pa se je razdelila v več manjših parcel, ki so jih kupili vikendaši. Pritožnik ima dostop do vikenda po tej parceli urejen s pogodbo o služnosti.

Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-266/98 z dne 28.2.2002, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 27/2002, razveljavilo poglavje III. Promet s kmetijskimi zemljišči (členi 17. do 25.) ZKZ. Odločilo je, da razveljavitev začne učinkovati po preteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Navedena odločba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije dne 28.3.2002. V enoletnem roku, do 28.3.2003, niso bile sprejete ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZKZ, zato je z 28.3.2003 celotno III. poglavje ZKZ s členi od vključno 17. do vključno 25. nehalo veljati.

Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/2001, v nadaljevanju ZUstS), se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavani zadevi o odobritvi pravnega posla še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev ZKZ pa je začela učinkovati dne 28.3.2003, je pritožbeno sodišče v zvezi s 44. členom ZUstS na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke.

Tožena stranka bo ob ponovnem odločanju morala upoštevati določbe ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/2003), ki v 5. členu določa, da se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo ZKZ-B, zaključijo v skladu z ZKZ-B. Za presojo, ali ima v tej zadevi obravnavano zemljišče sploh status kmetijskega zemljišča ali ne, pa po presoji pritožbenega sodišča niso relevantni podatki o vrsti rabe, vpisani v zemljiškem katastru, saj ti izkazujejo le dejansko rabo zemljišča, ne pa statusa kmetijskega zemljišča v smislu določb ZKZ. Tožena stranka bo pri ugotavljanju statusa obravnavanega zemljišča morala upoštevati veljavno zakonodajo o urejanju prostora in veljavne prostorske akte, ki urejajo namensko rabo zemljišč.