Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati določb o zastaranju pregona iz 42. člena ZP-1. Ta je namreč bil pravnomočno končan s pravnomočnostjo plačilnih nalogov, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke. Prav tako ne more biti govora o zastaranju izvršitve sankcij, saj se sankcija kazenskih točk izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in je dejansko bila izvršena, saj sicer ministrstvo ne bi poslalo sodišču obvestila, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Poleg tega se je na zastaranje mogoče sklicevati le v primeru, ko je zastaralni rok v celoti iztekel. Dejstvo, da je zastaralni rok skoraj potekel, pa vsekakor ne more imeti enakih učinkov kot njegov iztek in je sklicevanje na domnevno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru neutemeljeno.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa ter se prisilno izterja.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 4. 5. 2020, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, kot navaja zaradi kršitve enakega varstva pravic, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče ter da se ga oprosti plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotovilo, da je bilo storilcu kot vozniku motornega vozila B kategorije s plačilnim nalogom PMP Bistrica ob Sotli z dne 15. 10. 2018, ki je postal pravnomočen 24. 10. 2018, za prekršek storjen 15. 10. 2018 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 8 kazenskih točk, s plačilnim nalogom Policijske postaje Šmarje pri Jelšah z dne 4. 5. 2020, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2020, pa za prekršek storjen 4. 5. 2020 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 16 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker je tako storilec v obdobju krajšem od dveh let dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 4. 5. 2020, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Tako posledico namreč določa tretji odstavek 22. člena ZP-1. 5. Storilec v pritožbi navaja, da je prekršek, za katerega mu je bilo izrečenih 8 kazenskih točk, storil 15. 10. 2018, izpodbijan sklep pa je prejel 16. 9. 2020, kar je manj kot mesec dni pred iztekom absolutnega zastaralnega roka, ki znaša dve leti. Pri tem navaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru v enakem pravnem položaju tj. manj kot mesec dni pred iztekom absolutnega zastaralnega roka v primeru B. Z. odločilo, da je zastaralni rok praktično dosežen, saj je začel potekati že 24. mesec zastaralnega roka, kar je logično in izkustveno, saj bi s strani sodišča ne bi bilo pošteno, da bi praktično pred iztekom zastaralnega roka svojo odločitev utemeljilo na tem dejstvu. Nadalje se sklicuje na načelo enakosti kot to določa odločba Ustavnega sodišča Up-4/95 z dne 19. 12. 1996, v kateri je navedeno, da sodišče v enakih pravnih položajih odloči enako in v različnih različno. Storilčevo sklicevanje na „zastaranje“ je neutemeljeno.
6. Ker iz pritožbenih navedb ni mogoče razbrati, o kakšen zastaranju storilec govori, pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in da zato v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati določb o zastaranju pregona iz 42. člena ZP-1. Ta je namreč bil pravnomočno končan s pravnomočnostjo plačilnih nalogov, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke. Prav tako ne more biti govora o zastaranju izvršitve sankcij, saj se sankcija kazenskih točk izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in je dejansko bila izvršena, saj sicer ministrstvo ne bi poslalo sodišču obvestila, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
7. Tretji odstavek 22. člena ZP-1 med drugim določa tudi, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je storilec 18 kazenskih točk dosegel in presegel s plačilnim nalogom PP Šmarje pri Jelšah, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2020, bi dveletno obdobje po katerem izrek tega ukrepa ne bi bil več dopusten, poteklo šele 9. 6. 2022. V kolikor pa storilec s svojimi navedbami poskuša prikazati, da bi moralo biti 8 kazenskih točk, ki so mu bile izrečene za prekršek storjen 15. 10. 2018, izbrisanih iz skupne evidence kazenskih točk 25. 10. 2020, ko je poteklo obdobje dveh let od pravnomočnosti plačilnega naloga PMP Bistrica ob Sotli, pa je potrebno poudariti, da se v skladu s četrtim odstavkom 207. člena ZP-1 kazenske točke iz skupne evidence kazenskih točk resda brišejo po poteku dveh let od pravnomočnosti plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, s katero so bile izrečene, vendar le v primeru, če storilec v tem obdobju ne doseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker pa je v obravnavani zadevi storilec s plačilnim nalogom Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2020, dosegel skupno 24 kazenskih točk, pogoji za izbris kazenskih točk po plačilnem nalogu PMP Bistrica ob Sotli niso izpolnjeni in je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito upoštevalo tudi ta plačilni nalog.
8. Poleg tega se je na zastaranje mogoče sklicevati le v primeru, ko je zastaralni rok v celoti iztekel. Dejstvo, da je zastaralni rok skoraj potekel, pa vsekakor ne more imeti enakih učinkov kot njegov iztek in je sklicevanje na domnevno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru neutemeljeno.
9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja. Pritožbenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pritožbeno sodišče ni sledilo, saj bi moral storilec svoje trditve, da ne razpolaga s sredstvi za plačilo sodne takse, ker je na prestajanju zaporne kazni, podkrepiti tudi z ustreznimi dokazili, ki jih mora sodišče upoštevati pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse po ZST-1, pa tega ni storil. Še vedno pa lahko v roku za plačilo sodne takse pri prvostopenjskem sodišču poda predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa ga mora tudi ustrezno dokazno podkrepiti.