Jedro

Tožnik je bil z odločbo toženke določen za nudenje BPP prosilcu zgolj za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča v pravdni zadevi. Zato je bil za opravljeno delo pravilno nagrajen v skladu s tarifno številko 3502 ZodvT.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju v zadevi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilca A.A., njegovemu odvetniku B.B. priznalo nagrado v višini 276,21 EUR. Pri tem je bil v navedeni znesek vštet tudi davek na dodano vrednost v višini 49,81 EUR.

V obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da je bil odvetnik B.B. prosilcu A.A. z odločbo opr. št. Bpp 592/2014 z dne 19. 6. 2014 dodeljen za nudenje izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II Ips ... z dne 3. 4. 2014. Po pregledu predloženega stroškovnika odvetnika tožena stranka ugotavlja, da ni povsem v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in obsegom opravljenega dela. Vrednost spornega predmeta je, kot izhaja iz podatkov v spisu, po oceni tožene stranke 125.000 EUR. Pri takšni vrednosti spornega predmeta pa nagrada po tabeli iz 36. člena ZOdvT znaša 258 EUR. Odvetniku namesto priglašenih 500 EUR po Tarifni številki 3470 ZodvT, priznava nagrado za postopek po Tarifni številki 3502 ZOdvT v višini 258 EUR x 0,8, kar znaša 206,40 EUR. Pojasnjuje, da iz odločbe o Bpp z dne 19. 6. 2014 izhaja, da se je prosilcu brezplačna pravna pomoč v obliki svetovanja in zastopanja odobrila le za vložitev ustavne pritožbe, za kar je uporabljiva Tarifna številka 3502. Odvetnik niti ni imel pooblastila za zastopanje stranke na naroku. Tožena stranka mu je priznala še 20 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po Tarifni številki 6002 ZOdvT. Priznani stroški odvetnika tako znašajo 226,40 EUR, s pripadajočim 22 % DDV v višini 49,81 EUR (Tarifna številka 6007 ZOdvT) pa 276,21 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa nepopolno in napačno ugotovljeno, prav tako je bil napačno uporabljen materialni predpis. Pojasnjuje, da se nagrada za narok pred Ustavnim sodiščem po Tarifni številki 3471 ZOdvT odvetniku prizna v primeru, da Ustavno sodišče narok opravi. V večini primerov pa naroka ni, kar še ne pomeni, da se nagrada za postopek odvetniku ne pripada. Vrednost spora v tem primeru nima nikakršne vloge, prav tako ne navedbe tožene stranke, da je bil odvetnik pooblaščen le za vložitev ustavne pritožbe. Meni, da je evidentno, da je organ tožene stranke nagrado odmeril napačno. Ob tem še navaja, da je isti organ v več podobnih primerih nagrado odmeril tako, kot je bila priglašena. Zato ga čudi, zakaj je tokrat tožena stranka odločila drugače. Glede na navedeno sodišču primarno predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi in mu prizna nagrado v višini 634,40 EUR, pri čemer je v omenjeni znesek že vštet DDV v višini 114,40 EUR. Sekundarno naj sodišče izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kranju odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj tožena stranka tožniku povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah in argumentih ter dodaja. V konkretnem primeru je bil tožnik z odločbo Bpp 592/2014 z dne 19. 6. 2014 postavljen samo za posamezno opravilo, to je vložitev ustavne pritožbe v imenu prosilca A.A. Prosilec je za tako obliko pravne pomoči zaprosil, izhaja pa tudi iz predloženega pooblastila z dne 10. 6. 2014 oziroma prošnje za dodelitev BPP. Izpodbijani sklep je zato po mnenju pristojnega organa za BPP pravilen in skladen z ZOdvT. Ker je pooblastilo za izvajanje storitev BPP obsegalo vložitev ustavne pritožbe, je pristojni organ za BPP pravilno uporabil določbo 5. poglavja ZOdvT. Ta se uporabi v primeru, ko je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na naroku. Ob upoštevanju razlage v uvodu 5. poglavja – posamezna opravila, iz katerega izhaja, da nagrade, odmerjene v tem poglavju, nastanejo za posamezna opravila ter ob upoštevanju pojasnila v 2. poglavju ZOdvT- opomba 3.2, pristojni organ za BPP meni, da je stališče tožnika, da bi moral za sestavo in vložitev ustavne pritožbe prejeti nagrado po Tarifni številki 3470 ZOdvT, neutemeljeno. Pojasnjuje še, da se primeri, ki jih zajema Tarifna številka 3502, razlikujejo tudi od primerov, ki so izvzeti s Tarifno številko 3500 in 3501, saj gre tam za zastopanje na naroku. Za nastanek nagrade po Tarifni številki 3502 ZOdvT je pooblastilo za zastopanje na naroku negativni pogoj. Potrebno pa je upoštevati tudi šesti odstavek 14. člena ZOdvT, ki določa, da za posamezna dejanja odvetnik ne more dobiti večje nagrade, kot bi jo dobil, če bi bil pooblaščen za vodenje celotnega postopka. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Ker dejanske okoliščine relevantne za presojo tega upravnega spora niso sporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da je bila prosilcu A.A. z odločbo tožene stranke z dne 19. 6. 2014 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS v pravdni zadevi. Tudi ni sporno, da je bil za nudenje brezplačne pravne pomoči prosilcu določen odvetnik B.B. Spora tudi ni glede tega, da je tožnik v imenu prosilca A.A. pravočasno in v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču na omenjeno sodišče vložil ustavno pritožbo. Ne moreta pa se stranki dogovoriti o tem, ali je bil tožnik za delo, za katero je bil določen in ki ga je tudi opravil, pravilno nagrajen v skladu s Tarifno številko 3502 ZOdvT, ali pa bi moral (po prepričanju tožnika), za opravljeno delo prejeti nagrado v skladu s Tarifno številko 3470 ZOdvT.

Tudi po mnenju sodišča je v zadevi odločilno, da je bil tožnik s strani tožene stranke pooblaščen za nudenje brezplačne pravne pomoči prosilcu A.A. zgolj za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips ... Nagrada za primere, kot je konkretni, je določena v 5. poglavju Tretjega dela Tarife, kjer je tudi pojasnjeno, da nagrada v tem poglavju nastane za posamezna opravila, ne da bi bilo na odvetnika sicer preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. Izrecno je tudi pojasnjeno, da nagrade v tem poglavju nastanejo za vsako opravilo posebej. Tarifne številke od 3500 do 3504 v nadaljevanju tudi določajo dejstva, na podlagi katerih je določena nagrada. V danem primeru Tarifna številka 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na naroku. Ni sporno, da je tožnikovo pooblastilo obsegalo zgolj vložitev ustavne pritožbe, ne pa tudi pooblastila za morebitna nadaljnja opravila pred Ustavnim sodiščem. V primeru udeležbe na naroku bi moral namreč tožnik, glede na dano pooblastilo, predložiti novo pooblastilo za zastopanje. Zato je po mnenju sodišča odločitev tožene stranke o opredelitvi dejstev, na podlagi katerih je določena nagrada in določitvi Tarifne številke, po kateri se nagrada prizna, pravilna. Na tožnika namreč ni bilo preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku pred Ustavnim sodiščem.

Kot izhaja iz opombe 3 (1) v Tretjem delu Tarife (ki velja tudi za posebne postopke, kamor je uvrščen tudi postopek pred Ustavnim sodiščem), nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila povezana z delom. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Vendar pa pojasnilo ne predvideva, da se že s sprejemom pooblastila za vložitev vloge, s katero se začne postopek, vloga pooblaščenca v postopku tudi konča, kot to velja v konkretnem primeru. Zato za taka posamezna opravila velja 5. Poglavje, 3. dela Tarife, ne pa Podpoglavje 4.7, ki predvideva tako zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem, ki ni omejeno zgolj na opravo posameznega opravila pri tem sodišču. Nagrada odvetniku je bila zato odmerjena pravilno in v skladu s Tarifo. Trditev tožnika, da je tožena stranka v podobnih primerih odločala drugače, pa je zgolj pavšalna.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem nosi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.