Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Ip 3170/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:I.IP.3170.2015 Izvršilni oddelek

izvršba na podlagi verodostojne listine sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka
Višje sodišče v Ljubljani
19. oktober 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za izvršbo za terjatve, za katere upnik zatrjuje, da so nastali po začetku stečajnega postopka, na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, velja splošna prepoved izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP, saj je spregledalo določbo 2. točke tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Upnik v tem postopku uveljavlja plačilo najemnine in uporabnine, zapadle v času stečajnega postopka in v tem času nastalih obratovalnih stroškov, za katere ZFPPIPP v 1. točki 354. člena določa, da se plačajo kot tekoči stroški stečajnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, skladno s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. ZFPPIPP v prvem odstavku 131. člena določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. V drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP so predvidene izjeme, ko je po začetku stečajnega postopka proti dolžniku vendarle mogoče izdati sklep o izvršbi. Po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP je med drugim mogoče izdati sklep o izvršbi na podlagi sodnih odločb, izdanih o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilnih naslovov, izdanih v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Upnik v pritožbi trdi, da ne gre za stroške stečajnega postopka, ampak za tekoče stroške, kjer pa je individualna izvršba kljub začetemu stečajnemu postopku dopustna, saj ima v tem delu dolžnik poslovno sposobnost in je izvršba mogoča na tisti del njegovih dohodkov, ki ne spadajo v stečajno maso. Višje sodišče navaja, da v konkretnem primeru ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka ali ne, ampak predvsem ali ima upnik za terjatev izvršilni naslov (131. člen ZFPPIPP). Višje sodišče še ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo za terjatve, za katere zatrjuje, da so nastali po začetku stečajnega postopka, na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, vendar velja splošna določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP v zvezi z 383. členom ZFPPIPP, po kateri ni predvidena dovolitev izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Pri tem je opozoriti, da sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del (podobno tudi sklep VSL II Ip 2192/2014). Pritožnik bo torej moral pridobiti izvršilni naslov, ker le zatem se bodo lahko presojali pogoji, ali je dovoljena izvršba glede na določila ZFPPIPP. Odločbe, na katere se pritožnik sklicuje v pritožbi, pa niso izdane v postopku za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter zato ne obravnavajo enakega dejanskega stanja. Odločba VSC Cpg 138/2012 se nanaša na odločitev v pravdnem postopku, v katerem naj bi stranka šele pridobila izvršilni naslov. Odločba VSM I Ip 545/2014 pa se nanaša na potek izvršilnega postopka potem, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že postal pravnomočen, torej na samo izvršbo, ne pa na odločitev o dajatvenem zahtevku v okviru postopka za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

6. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia