Jedro

Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati stroške pravdnega postopka v znesku 303,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka.

2. Zoper sklep se tožena stranka (toženec) pravočasno pritožuje. Izraža nestrinjanje in nasprotuje sklepu. Poudarja, da je bilo spornih le 78,81 EUR, da je upniku in sodišču povedal, da je pripravljen nakazati ta znesek brez pravdnega postopka ter obravnave, s čimer se je upnik strinjal in dejal, da bo umaknil tožbeni zahtevek ter bo zadeva zaključena. Navaja, da stroški v višini 303,53 EUR znašajo več kot štirikratnik zneska za poplačilo, kar je nedopustno, sploh iz vidika, ker je bilo z upnikom zmenjeno in s strani toženca rečeno, da je pripravljen poplačati sporno glavnico brez nadaljnjega sodnega postopka in je upnik, ker se je s tem strinjal, dejal, da bo tudi umaknil tožbo in končal s to zadevo. Navaja, da je v umik privolil samo zato, ker se je upnik strinjal, da se s tem zadeva konča brez kakršnih koli nadaljnjih aktivnosti. Stroški nikakor ne morejo in ne smejo presegati glavnice, sodišče tega ne more dovoliti glede na to, da je bil dolžnik zaveden in se na tem mestu zato tudi ne strinja z umikom tožbe, ker je upnik naredil drugače od dogovorjenega. Zahteva razveljavitev sklepa, vrnitev v odločanje nižjemu sodišču, kjer zahteva zaslišanje upnika (tožnika) in svoje zaslišanje. Navaja, da je bilo z njegove strani jasno zapisano in povedano, da je pripravljen poravnati samo sporno glavnico v znesku 78,81 EUR, s čimer se je upnik strinjal in umaknil tožbo v skladu z dogovorom, nikjer ni bilo besede o kakšnih stroških. Navaja, da je sklep je protipraven, goljufiv in ni v skladu z dogovorom, zato zahteva zaslišanje in obravnavo.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbene presoje je sklep o povrnitvi stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je v predmetni pravdni zadevi na podlagi tretjega (in tudi drugega) odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s sklepom z dne 6. 10. 2020 zaradi umika tožbe tožeče stranke ustavilo postopek, tožeča stranka pa je 8. 10. 2020 pravočasno priglasila pravdne stroške.

6. Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov je pravilno oprta na na določbe prvega, drugega in sedmega odstavka 163. člena ZPP. Ob ugotovljenem dejstvu, da je tožena stranka poravnala vtoževano obveznost 21. 8. 2020, kar je po vložitvi izvršilnega predloga, in kot izhaja iz spisovnega gradiva tudi po prejemu dopolnitve tožbe tožeče stranke1, torej tekom pravdnega postopka, čemur pritožba ne nasprotuje, je odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov tudi pravilno oprta na prvi odstavek 158. člena ZPP. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Po navedeni zakonski določbi je torej edina izjema od pravila, ki sicer k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko, umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, do česar pa je ob obrazloženem prišlo tudi v konkretnem primeru. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da mora tožena stranka tožeči strani povrniti njene potrebne pravdne stroške, saj je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka po tožencu tekom pravde.

7. Pritožnik v pritožbi prvič zatrjuje, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o umiku tožbe ob poplačilu glavnice brez stroškovne posledice. Ob tem je pojasniti, da je toženec v vlogi, vloženi 21. 8. 2020, sicer poleg poravnanja glavnice (premije) navajal, da se ne strinja z nikakršnimi stroški ali obrestmi in predlagal, da nosi vsaka stranka svoj del stroškov. Vendar takšna navedba glede stroškov predstavlja le enostranski predlog toženca, ne pa dogovora med strankama. Na umik tožbe tožeče stranke v vlogi z dne 28. 8. 2020, pri čemer je tožeča stranka že v tej vlogi zahtevala tudi povrnitev stroškov, pa toženec v dodeljenem roku tudi ni odgovoril. Pritožnik v pritožbi ne pojasni razloga, čemu tega ni zatrjeval že pred sodiščem prve stopnje. Zato so te navedbe v pritožbenem postopku glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne.

8. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa obrazložilo višino in vsebino tožeči stranki kot potrebnih priznanih stroškov postopka (155. člen ZPP). Te predstavljajo stroški odvetniškega zastopanja tožeče stranke in sodnih taks in so odmerjeni po veljavni Odvetniški tarifi in Zakonu o sodnih taksah, čemur pritožnik vsebinsko ne nasprotuje. Dejstvo, da stroški presegajo glavnico, pa ob obrazloženem ne vpliva na pravilnost stroškovne odločitve sodišča prve stopnje.

9. Pritožba toženca je ob obrazloženem neutemeljena. Pritožnik v pritožbi postopkovnih kršitev konkretizirano ne očita, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (442. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj: vloga tožene stranke z dne 21. 8. 2020 s pril. B1 v spisu in tudi vlogi tožeče stranke – dopolnitev tožbe z dne 15. 7. 2020 in umik tožbe z dne 28. 8. 2020.