Jedro

Iz blokade transakcijskih računov je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.

Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe, s katero naj bi v zavarovanje njegove denarne terjatve v znesku 62.146,28 EUR s pripadki odredilo prepoved organizacijam za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik odprt račun, da bi dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu s kateregakoli transakcijskega računa, tekočega, deviznega ali žiro računa oziroma depozita ali hranilne knjižice oziroma vezane vloge ali podobnega naslova, izplačale denarni znesek, za katerega je odrejena predhodna odredba, zlasti pa s transakcijskega računa, odprtega pri N. d.d., dolžniku pa zarubilo vse premične stvari v njeni lasti, ki se nahajajo na njegovem sedežu oziroma poslovnem naslovu ali kjerkoli drugje, zlasti pa na naslovu T. d.o.o., L..

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, uveljavljal pa je pritožbena razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu predlogu in izdajo predhodne odredbe.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo, ker je presodilo, da upnik ni izkazal verjetnega obstoja konkretne nevarnosti, da bo brez predhodne odredbe uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, kar je eden od kumulativnih pogojev za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ. Pri tem je izhajalo iz dejstva, da dolžnik nima blokiranih transakcijskih računov, iz česar ni moglo sklepati, da ima dolžnik likvidnostne težave, ki so prvi in za sodišče očitno najpomembnejši pokazatelj dolžnikovega slabega finančnega oziroma gospodarskega stanja dolžnika. Ker dolžnik nima blokiranih računov, tudi ni sledilo upnikovim trditvam, da je dolžnik insolventen, če pa upnik meni, da gre za insolventnost tožnika, je to razlog za druge postopke, z izdajo predhodne odredbe pa bi bil upnik glede na ostale upnike nedopustno privilegiran glede na ostale dolžnikove upnike.

6. Pritožbeno sodišče z zgoraj navedenimi stališči prvostopenjskega sodišča ne soglaša. Pravilno je sicer prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da za obstoj nevarnosti po prvem odstavku 257. člena ZIZ zadostuje objektivna nevarnost, ki se kaže v takem gospodarskem oziroma finančnem stanju dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Po presoji pritožbenega sodišča pa je preozko sklepanje prvostopenjskega sodišča, da take nevarnosti ni, ker dolžnik nima blokiranih transakcijskih računov. Iz navedenega dejstva je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.

7. Predhodna odredba je sredstvo zavarovanja bodočega poplačila upnikove denarne terjatve, kadar ta že razpolaga s kvalificirano listino o obstoju terjatve, vendar ta še ni izvršljiva. Do izposlovanja izvršljivosti take kvalificirane listine, v obravnavanem primeru dajatvenega dela sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, pa je tudi v konkretnem primeru še dolga pot – izvedba pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in morebitnega pritožbenega postopka, ki že zaradi postopkovnih pravil terja relativno dolgo časovno obdobje do trenutka, ko bo upnik lahko predlagal prisilno izterjavo uveljavljane terjatve. Iz navedenega razloga zato ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve. V predlogu za izdajo predhodne odredbe zatrjevano prezadolženost, kot dolgoročno plačilno nesposobnost bi torej prvostopenjsko sodišče moralo presojati z vidika obstoja nevarnosti bodoče uveljavitve upnikove terjatve.

8. Nesprejemljivo je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da insolventnost dolžnika ni razlog za zavarovanje upnikove terjatve s predhodno odredbo, pač pa razlog za druge postopke. Prvostopenjsko sodišče očitno s tem meri na stečajni postopek, katerega začetek lahko predlaga po 231. členu ZFPPIPP tudi upnik. Vendar je upniku prepuščena presoja, s katerimi sredstvi in v kakšnem postopku bo najučinkoviteje uveljavljal in zavaroval svojo terjatev. Pravnega interesa za izdajo predhodne odredbe, če so pri dolžniku podani razlogi za stečaj, upniku ni mogoče odvzeti. Nenazadnje lahko dolžnik zatrjevano insolventnost odpravi tudi z ukrepi finančnega prestrukturiranja, zato je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bil upnik z izdajo predhodne odredbe glede na ostale upnike nedopustno privilegiran, preuranjeno in zgolj hipotetično.

9. V posledici materialnopravno zmotno navedenih stališč prvostopenjsko sodišče ni presojalo zatrjevane prezadolženosti dolžnika z vidika nevarnosti za bodočo uveljavitev upnikove terjatve in tako ni izčrpalo vse relevantne trditvene podlage predloga za izdajo predhodne odredbe. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o upnikovih pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).