Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Reševanje predhodnega vprašanja na matičnem področju predstavlja razlog za prekinitev pravdnega postopka, vse dokler o njem ni pravnomočno odločeno. Če je na matičnem področju o takšnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, razloga za prekinitev ni. Zato vložena revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko (II. točka izreka), razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek zoper prvo in tretjo toženko do odločitve o reviziji v zadevi II Ips 41/2022, vloženi po sklepu o dopustitvi revizije II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022. Svojo odločitev je oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poudarilo je, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo sámo. Smiselno je enotno reševanje vprašanj, povezanih z izbrisom podrejenih obveznic zaradi izrednih ukrepov Banke Slovenije v vseh odškodninskih postopkih. Sklicuje se na temeljno načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave RS.
2. Prva toženka odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. V njej izpostavlja neizpolnjenost pogojev za prekinitev postopka, opredeljenih v 206. členu ZPP. Predhodno vprašanje mora izhajati iz konkretnega postopka. Sodišče pa je ta institut uporabilo napačno. Predmet predhodnega vprašanja je lahko le ugotavljanje, ali obstaja pravica ali pravno razmerje. Nikakor pa ne, kaj v podobnih primerih pravi sodna praksa. Predmet predhodnega vprašanja ne more biti ugotavljanje pravnih pravil. Na vprašanje, ali je lahko odločitev o zakonitosti in ustavnosti odločbe o izrednih ukrepih predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženke zaradi opustitve pravnega sredstva zoper odločbo o izrednih ukrepih, mora odgovoriti sodišče sámo.
Odločitev posega v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS in je v nasprotju s pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. Pritožnica poudarja, da vzročna zveza med morebitno zakonitostjo odločbe o izrednih ukrepih in škodo, ki so jo zaradi izrednih ukrepov utrpeli tožniki, ne obstaja. Nobeno pravno sredstvo, ki bi ga vložila zoper odločbo o izrednih ukrepih, ne bi preprečilo izbrisa podrejenih obveznic X. V tem postopku vprašanje zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih za odločitev o tožbenem zahtevku nima nobenega pomena. Tudi če bi bila odločba o izrednih ukrepih nezakonita, bi izredni ukrep s prenehanjem obveznic X. ostal v veljavi in se v razmerju med tožniki in njo ne bi ničesar spremenilo.
Sodišče je ravnalo v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti pravdnega postopka. Tožba je bila vložena leta 2016, nanaša pa se na javno ponudbo za vpis obveznic X. V določeni meri je odločitev o zahtevku odvisna tudi od pričanja njenih tedanjih zaposlenih, ki so vpisovali obveznice. Dokumentacija o nakupu obveznic je v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov že presegla čas hrambe, zato je priprava njene obrambe otežena.
Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki razveljavi in tožnikom naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka.
3. Tožniki na pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo sámo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Tako prekinjen postopek se na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek, zaradi katerega je prišlo do prekinitve, ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
6. Če sodišče sklene, da ne bo reševalo predhodnega vprašanja, se postopek lahko prekine le do pravnomočnosti odločitve o njem na matičnem področju (208. člen ZPP). V obravnavanem primeru takšen položaj ni podan. Prvo sodišče v točki 10 obrazložitve pojasnjuje, da (že) obstajajo različna stališča, zavzeta v pravnomočnih sodbah, v zvezi z vprašanjem, ali presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije predstavlja predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti prve toženke kot izdajateljice podrejene obveznice.
7. Reševanje predhodnega vprašanja na matičnem področju predstavlja razlog za prekinitev pravdnega postopka, vse dokler o njem ni pravnomočno odločeno. Če je na matičnem področju o takšnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, razloga za prekinitev ni. Zato vložena revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka.
8. Pritožba utemeljeno opozarja (tudi) na pravico do sojenja v razumnem roku. Odločanje vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022 je časovno odmaknjeno, prav tako je negotovo, ali bo odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih1. Prekinitev postopka ne bi bila upravičena niti s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na katero opozarja pritožnica.
9. Vse navedeno narekuje zaključek o utemeljenosti pritožbe ter razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na prvo toženko (3. točka 365. člena ZPP).
10. Ker je pravica do povračila stroškov postopka odvisna od odločitve o glavni stvari, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ter tretji odstavek 165. člena ZPP).
1 Po sklepu II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022 je bila dopuščena revizija glede pravnih vprašanj:- ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke kot izdajateljice podrejene obveznice, in - v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve pojasnilne dolžnosti tožene stranke.