Jedro

Ker je bila izpodbijana odločba že v drugem upravnem sporu odpravljena in zato tudi za tožnika nima več pravnih posledic, si tožbo s tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče je zato njegovo tožbo zavrglo.

Izdaja sodbe, s katero je bila že odpravljena (tudi) v tem upravnem sporu izpodbijana odločba, je iz navedenih razlogov sicer preprečila vsebinsko obravnavanje tožbe v tej zadevi, vendar je za tožnika pravni položaj primerljiv s tistim, ki bi ga dosegel, če bi s tožbo uspel. Ker je pravni položaj tožnika tak, kot če bi sodišče njegovi tožbi ugodilo, je prišlo do procesne situacije, ki jo ureja tretji odstavek 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku v primeru odprave izpodbijanega upravnega akta prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Občinska uprava Občine Luče kot organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločila, da se na zemljiščih ID znak ... 134/171, ID znak ... 134/90, ID znak ... 134/145 in ID znak ... 134/169 ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena in se na navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime Občina Luče, ..., MŠ: ..., do celote (1. odstavek izreka); da se ta ugotovitvena odločba po pravnomočnosti pošlje pristojnemu sodišču zaradi vpisa zaznambe o ukinitvi javnega dobra lokalnega pomena in vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi (2. odstavek izreka) in da posebni stroški postopka niso nastali (3. odstavek izreka).

2.Tožnikova pritožba zoper odločbo organa prve stopnje je bila zavrnjena z odločbo župana Občine Luče kot organa druge stopnje (1. točka izreka), s katero je bilo tudi odločeno, da se na zemljiščih ID znak ... 134/171, ID znak ... 134/90, ID znak ... 134/145 in ID znak ... 134/169 ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena (2. točka izreka) in da se ta odločba po pravnomočnosti pošlje pristojnemu sodišču zaradi vpisa zaznambe o ukinitvi javnega dobra lokalnega pomena (3. točka izreka) ter da posebni stroški v postopku niso nastali (4. točka izreka).

3.Tožnik je zoper navedena upravna akta vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, ker se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka), ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ter iz razlogov, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega. Tožnik sodišču primarno predlaga, da s sklepom izreče izpodbijani odločbi za nični in odpravi posledice ničnega upravnega akta. Podredno pa predlaga odpravo izpodbijanih upravnih aktov in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču je posredovala upravni spis.

K I. točki izreka:

5.Tožba ni dovoljena.

6.V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

7.Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na te zakonske določbe sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu.

8.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. Pravni interes pa je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj.

To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu.

9.Tožnik s tožbo izpodbija odločbo Občinske uprave Občine Luče številka 371-21/2021-2 z dne 13. 10. 2021 v zvezi z odločbo Župana Občine Luče številka 371-21/2021-25 z dne 11. 3. 2022, katerih vsebina je povzeta v prejšnjih točkah obrazložitve.

10.Kot izhaja iz vpisnika naslovnega sodišča, je bila izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje tudi predmet drugih upravnih sporov, ki so potekali pri naslovnem sodišču. V upravnem sporu pod opr. št. IV U 37/2022 je bila 17. 7. 2024 izdana sodba, s katero je naslovno sodišče navedeno izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba zoper to sodbo ni dovoljena (takšen je tudi pravni pouk v navedeni sodbi), je odločitev Upravnega sodišča RS s tem datumom tudi pravnomočna, kar pomeni, da so skupaj z odpravo navedene prvostopenjske odločbe odpravljene tudi njene pravne posledice (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), zadeva pa je bila vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

11.S tem, ko je bila izpodbijana odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Z odpravo odločbe organa prve stopnje je po samem zakonu prenehala veljati tudi odločba organa druge stopnje, glede na to, da je organ druge stopnje izdal odločbo, s katero je zavrnil vloženo pritožbo in s svojo odločitvijo v upravni akt organa prve stopnje ni posegel.

12.Ker je bila izpodbijana odločba že v drugem upravnem sporu odpravljena in zato tudi za tožnika nima več pravnih posledic, torej ne posega v tožnikovo pravno korist, si tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče je zato njegovo tožbo zavrglo v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

13.Izdaja prej navedene sodbe, s katero je bila že odpravljena (tudi) v tem upravnem sporu izpodbijana odločba, je iz navedenih razlogov sicer preprečila vsebinsko obravnavanje tožbe v tej zadevi, vendar je za tožnika pravni položaj primerljiv s tistim, ki bi ga dosegel, če bi s tožbo uspel. Pri tem ni bistveno, da je sodišče tožbo zavrglo, saj so bile ob njeni vložitvi zanjo izpolnjene procesne predpostavke (pravočasnost in dopustnost), do prenehanja pravnega interesa tožnika pa je prišlo kasneje, iz razlogov izven njene pravne sfere. Zato sodišče meni, da ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je pravni položaj tožnika tak, kot če bi sodišče njegovi tožbi ugodilo, je prišlo do procesne situacije, ki jo ureja tretji odstavek 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku v primeru odprave izpodbijanega upravnega akta prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

14.V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, torej skupaj 347,70 EUR, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

15.Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------

1Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča RS: sklep I Up 121/2018 z dne 17. 10. 2018, sklep I Up 161/2018 z dne 23. 1. 2019, sklep I Up 86/2021 z dne 30. 3. 2022, sklep I Up 172/2017 z dne 6. 9. 2017 in druge.

2Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015.

3Primerjaj sklepe Upravnega sodišča RS v zadevah I U 898/2015 z dne 30. 9. 2015, I U 1528/2014 z dne 16. 5. 2015, I U 1771/2016 z dne 1. 3. 2018, III U 301/2014 z dne 8. 5. 2015 in druge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 52/2022-10, z dne 09.08.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.52.2022.10

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.