Jedro

Predmet postopkovnega preizkusa, kolikor zadeva dokaze, je lahko le vprašanje, ali so bili vsi uporabljeni dokazi izpeljani po določbah ZPP, ki jih vsebujejo predvsem temeljne določbe (1. do 14. člen) in osemnajsto poglavje (dokazi in izvajanje dokazov - od 219. do 272. člena) ter ali je sodišče sprejeto dokazno presojo procesno pravilno pojasnilo.

Izrek

Revizija glede zneska 2.255,74 EUR se zavrže, v preostalem pa zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženec plača 3,000.000 SIT odškodnine za utrpelo premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Odločilo je, da je tožnik dolžan tožencu povrniti 83,46 EUR pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3, Sodbo pritožbenega sodišča tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbija z revizijo. Graja dokazne zaključke nižjih sodišč in očita zmotno uporabo določb 8. in 213. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP).

4. Revizija je bila v skladu s 375. členu ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenem delu revizije:

6. Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Nepremoženjska in premoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago, in to tudi v primeru, ko se uveljavljata z eno tožbo. V takšnem primeru se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na premoženjsko škodo, znaša 2.255,74 EUR (prej 540.565,50 SIT) . Ker ta znesek ne presega revizijskega praga, revizija v tem delu ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v tem delu zavrglo.

O neutemeljenem delu revizije:

7. Pretežni del revizijskih navedb se navezuje na ugotovljeno dejansko stanje, zato revizijsko sodišče navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb, ni upoštevalo. Tožnik z revizijskimi očitki o neverodostojnosti izpovedbe toženca, njeni nepravilni dokazni oceni in o nasprotjih v izpovedbi priče Š. P. graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in s tem posega v ugotovljeno dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni več mogoče (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Revizijsko sodišče na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato obstoj morebitnih procesnih kršitev preizkuša le ob izrecnih konkretiziranih in obrazloženih očitkih revidenta (371. člen ZPP). Takšnih pa tožnik ni podal. Iz revizijskih razlogov namreč izhaja, da se ne strinja s sprejeto dokazno oceno, do katere naj bi prišlo po mnenju revidenta zaradi nekritične presoje izvedenih dokazov in zato ker je sodišče prve stopnje zanemarilo uporabo določb 8. in 213. člena ZPP. Predmet postopkovnega preizkusa, kolikor zadeva dokaze, je lahko le vprašanje, ali so bili vsi uporabljeni dokazi izpeljani po določbah ZPP, ki jih vsebujejo predvsem temeljne določbe (1. do 14. člen) in osemnajsto poglavje (dokazi in izvajanje dokazov - od 219. do 272. člena) ter ali je sodišče sprejeto dokazno presojo procesno pravilno pojasnilo. V tej smeri pa revizija, kolikor se teh problemov dotakne, ne vsebuje procesno upoštevnih razlogov (argumentov). Pritrditi je tudi zaključkom pritožbenega sodišča, da tožnik pritožbenih očitkov glede absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni konkretiziral. 9. Ker je bilo tudi materialno pravo glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v tem delu revizijo zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.