Jedro

Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikovo pritožbo z dne 7. 7. 2015 (red. št. 115) zoper sklep sodišča z dne 23. 5. 2015 (red. št. 111. in 112).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasil pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da pritožbe z dne 7. 7. 2015 ni vložil skladno z določbami 123.a člena ZFPPIPP. Pojasnjuje le, da je pri vlaganju pritožbe prišlo do pomote, ko je dolžnik po svojem pooblaščencu – odvetniku, pritožbo vložil v fizični obliki namesto elektronsko. Zakaj je prišlo do omenjene pomote, iz pritožbe ni mogoče ugotoviti. Pritožnik zakonski ureditvi iz 123.a člena ZFPPIPP očita protiustavnost, pri čemer se glede ureditve obveznega vlaganja vlog v elektronski obliki sklicuje tudi na določbe ZIZ oziroma spremembe omenjenega zakona glede sankcije takojšnjega zavrženja.

5. Višje sodišče pritožbene navedbe ocenjuje kot neutemeljene. Zahteva iz 123.a člena ZFPPIPP je povsem jasna in se je tudi v praksi predvidljivo uveljavila (vzporedno z implementacijo elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti). Zgolj strožja zakonska obravnava položaja stranke in kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika) sama po sebi ustavno ni nedopustna, saj je povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za kvalitetno in strokovno zastopanje strank, ustavno dopusten cilj (prim. U-I-200/09-14).

6. Odvetnik mora pri opravljanju svojih nalog ravnati z ustrezno profesionalno skrbnostjo, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Že zgoraj je navedeno, da iz pritožbe ni mogoče razbrati, zakaj je prišlo do pomote, zaradi katere je bila pritožba vložena v fizični obliki, namesto elektronsko, čeprav je bil pritožnik izrecno opozorjen, da mora vloge za dolžnika, ki ga zastopa odvetnik, le-ta vložiti v elektronski obliki. Dolžnik je bil izrecno opozorjen tudi na zakonsko posledico, če odvetnik vloge ne bo vložil v elektronski obliki. Z opozorilom je bila tako dolžniku zagotovljena pravica do enakega varstva njegovih pravic pred sodiščem. Višje sodišče na podlagi pritožbenih navedb ne more zaključiti, da do pomote pri vlaganju pritožbe ni prišlo iz vzrokov, ki ne izvirajo iz dolžnikove sfere, za katero ne bi bil odgovoren sam, zaradi česar pritožbi ni mogoče slediti.

7. Glede na navedeno višje sodišče zaključuje, da dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 121. členom ZFPPIPP).

8. Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.