Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revizija ni dovoljena, če revident pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izpostavi jasno in konkretno in tudi ne navede, katero pravno pravilo je bilo prekršeno.

Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odredbo Komisije za preprečevanje konkurence (v nadaljevanju Komisija), št. 00111-1/2011-4 z dne 13. 9. 2011. Z navedenim aktom je Komisija na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK) revidentu odredila: da v sodelovanju s Komisijo izdela načrt integritete, s katerim ob smiselni uporabi Smernic za izdelavo načrta integritete oceni tveganja, izdela predloge za krepitev integritete ter določi ukrepe za pravočasno odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje tveganj korupcije, upoštevaje področja in načine odločanja revidenta (1. točka izreka odredbe); in da odgovorna oseba revidenta v tam določenem roku določi svoje predstavnike, ki bodo skupaj z uslužbenci Komisije sodelovali pri izdelavi načrta integritete (2. točka izreka odredbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident v tem primeru ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja. Zgolj s svojimi navedbami, da „gre za pomembno pravno vprašanjeglede pristojnosti tožene stranke odrejati različnim subjektom izdelavo načrta integritete, na način, da jih že vnaprej označi za korupcijsko tvegane, poleg tega pa zahteva nesorazmerno sodelovanje s toženo stranko pri postopku izdelave načrta integritete. Poleg tega iz baze sodne prakse izhaja, da v zvezi s 47. členom ZIntPK ni nobenega judikata, ne upravnega in tudi ne Vrhovnega sodišča RS.“ in „da v sodni praksi še ni nobene odločbe, iz katere bi bilo jasno razvidno, kakšen je dejanski pravni status tožeče stranke“ ter „da bodo posledice odločitve sodišča o tem, kakšen je pravni status tožeče stranke, imele številne posledice za delovanje tožeče stranke, ki bodo lahko bistveno spremenile njen pravni položaj“ pomembnega pravnega vprašanja namreč ni izpostavil na način, določen v 6. točki te obrazložitve. Revident namreč ni konkretno in jasno navedel, katero je tisto pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno. Zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

8. Tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen. V tej določbi ZUS-1 je navedeno, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da je tožena stranka s tem, ko je v svoji odločbi revidentovo delovanje označila kot potencialno tvegano z vidika korupcije, okrnila zaupanje javnosti v njegovo delovanje, ta okrnitev pa lahko vpliva na njegovo poslovanje in posledično tudi na njegov obstoj, ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Njegove trditve so zgolj pavšalne in z njimi ne izkazuje konkretnih posledic, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev. Glede na pojasnjeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (4. točka te obrazložitve) revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.