Jedro

IV. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da ravna sodišče v primeru, da za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Ker upnik sodne takse tudi v dodatnem petnajstdnevnem ter kasneje še tridnevnem roku ni poravnal, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o umiku predloga za izvršbo, saj upnik ni dopolnil predloga za izvršbo tako, da bi v petnajstdnevnem naknadnem roku predložil sodišču dokazilo o plačani sodni taksi za ta predlog. V pravočasni pritožbi upnik navaja, da je moral zaradi neplačil dolžnikov leta 1998 ustaviti poslovanje, pri čemer je letos predlagal tudi začetek stečajnega postopka, do česar pa še ni prišlo. Sodne takse za predlog in sklep o izvršbi ni mogel plačati, saj v poslovanju izkazuje izgubo in ima blokiran račun. Smiselno predlaga, da drugostopenjsko sodišče sklep o umiku predloga za izvršbo razveljavi ter ga pošlje sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oprosti pa ga naj tudi plačila sodnih taks. Pritožba ni utemeljena. IV. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) določa, da ravna sodišče v primeru, da za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Iz citiranega določila ZIZ nadalje izhaja, da se, kadar taksa ni plačana v naknadnem roku, šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Ker upnik v obravnavanem primeru, kakor izhaja iz spisovnih podatkov, sodne takse tudi v dodatnem petnajstdnevnem (sklep Ig 2001/00397-2 z dne 7.9.2001) ter kasneje še tridnevnem roku (poziv Ig 2001/00397-3 z dne 27.9.2001) ni poravnal, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo zakonit in pravilen sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Upnik je v pritožbi predlagal tudi oprostitev plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče o utemeljenosti predloga ni odločalo. Skladno z določbo 1. odst. 169. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ je namreč za odločanje o tem pristojno sodišče prve stopnje. Le-to lahko izda sklep o oprostitvi plačila taks, ki pa, kakor to izhaja iz 14. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST), učinkuje le od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. čl. tega zakona nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. O predlogu za oprostitev plačila taks se namreč ne more odločati za nazaj.