Jedro

Tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se toženčevemu ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog zavrne.

II. Predlog tožnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne, o stroških pritožbenega postopka toženca pa bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 17. 7. 2013, s katerim je tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti parceli št. 3515 in 3516 k.o. X do deleža 1/3 ter parcelo št. 853/3 k.o. Y do deleža ½ z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi zaradi zavarovanja tožničine terjatve. Menilo je, da toženec v ugovoru ni uspel omajati zaključkov o izpolnjenosti pogojev za izdajo začasne odredbe iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), to je tako verjetnega obstoja nedenarne terjatve (zahtevka), kot tudi ostalih pogojev, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo izdajo sklepa o začasni odredbi.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec „iz vseh pritožbenih razlogov“ s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni ali ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Meni, da je napačna že osnovna predpostavka sodišča, da gre za nedenarno terjatev oziroma da je terjatev, na katero meri zavarovanje, nedenarna. Pa tudi sicer sodišče upoštevaje vsebino navedb tožnice in splošno znana dejstva nima podlage za zavarovanje parcel št. 3515 in 3516 k.o. X. Opozarja, da tožnica sama trdi, da je toženec hišo zgradil pred začetkom skupnosti, kar pomeni da nima stvarnopravnih upravičenj. Graja tudi zaključek o obstoju skupnosti od februarja 2008 do 5. 7. 2013, saj navedba tožnice, pisna dokazila in sodne odločbe v spisu izkazujejo drugačno situacijo. Tožnica prireja svoje trditve, česar sodišče ne bi smelo dopustiti. Toženec je tudi neenakopravno obravnavan; izdani začasni odredbi je ugovarjal izključno glede na trditve v predlogu, to pa je tudi edina podlaga, o kateri bi sodišče moralo presojati. Sodišče pa je tožnici dopustilo, da je (v odgovoru na ugovor) popravljala njene navedbe iz predloga, ko se je izkazalo da so neutemeljene. Tožencu je bila s tem odvzeta možnost učinkovite obrambe svojih pravic. Sicer pa tudi ni res, da bi skupnost obstajala pred decembrom 2011. Listinski dokazi tega ne dokazujejo; neobstoj skupnosti do leta 2011 izhaja iz pravnomočnih sodnih odločb. Graja tudi zaključke o neutemeljenosti njegovega ugovora glede ostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, saj pogoji za izdajo začasne odredbe niso izkazani.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica, ki v odgovoru meni, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev s stroškovno posledico. Opozarja na zahtevke in meni, da ima nedenarno terjatev do toženca. Navaja, da trditev ne prireja; pomoto je natančno opisala v odgovoru na ugovor in pri tem vztraja. Ni računala, da bo toženec ugovarjal obstoj skupnosti. Zaradi odselitve iz skupnega prebivališča ter toženčevih groženj, da „bo poskrbel, da ne bo ničesar dobila“, je bila primorana hitro ukrepati oziroma postopati. Dejstvo, da je dokaze o obstoju skupnosti predlagala šele v odgovoru na ugovor, pa ne pomeni, da je z njimi prekludirana, sicer pa obstoj skupnosti dokazujeta rojstna lista mladoletnih otrok strank.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po oceni pritožbenega sodišča toženec v pritožbi utemeljeno opozarja na zgrešen zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti njegovega ugovora zoper sklep o začasni odredbi glede obstoja pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe (v pravdi) za zavarovanje nedenarnega zahtevka (terjatve) je v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ verjetno izkazan obstoj zahtevka ali da bo tožniku terjatev (zahtevek) zoper toženca nastala. Tožnica v obravnavani pravdni zadevi zahteva (tč. 1. zahtevka) ugotovitev, da so parcele št. 3515 in 3516 k.o. X ter 853/3 k.o. Y in terjatvi 500.000,00 EUR ter 5.000,00 EUR skupno premoženje strank, da (tč. 2. zahtevka) znaša delež tožnice na v zahtevku opisanem delu skupnega premoženja 1/3, na v zahtevku opisanem delu pa ½ (1) (gre za oblikovalni zahtevek (2), ne glede na to, da zahtevek glasi: „ugotovi se ...“) (3), izstavitev (tč. 3. zahtevka) zemljiškoknjižnega dovolila in (tč. 4. zahtevka) da ji toženec plača 252.500,00 EUR s pripadki. Glede parcel št. 3515 in 3516 k.o. X tožnica trdi, da na njih stoji stanovanjska hiša, ki jo je toženec zgradil že pred začetkom trajanja zunajzakonske skupnosti, stranki pa sta jo dokončali ter delno dogradili – povečali. Trditve torej upoštevajoč prvi in drugi odstavek 48. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (4) ob pomanjkanju trditev o obstoju dogovora (pisnega) o nastanku solastnine omogočajo zaključek o nesklepčnosti tožničinih zahtevkov (prvega (ugotovitvenega) (5) in tretjega (dajatvenega) (6)) (7) oziroma neizkazanega verjetnega obstoja nedenarne terjatve (zahtevka) (8), kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi.

6. Glede parcele št. 853/3 k.o. Y pa toženec utemeljeno opozarja na napačno oceno o neutemeljenosti njegovega ugovora glede verjetno izkazanega (ne)obstoja zunajzakonske skupnosti v času pridobitve navedene nepremičnine, za katero tožnica trdi, da naj bi bila skupno premoženje, ker naj bi bila kupljena v času obstoja zunajzakonske skupnosti strank (na njej naj bi bil v navedenem času tudi zgrajen poslovni prostor). Sodišče prve stopnje ocenjuje, da je neutemeljen toženčev ugovor neobstoja zunajzakonske skupnosti v času pridobitve navedene nepremičnine (tožnica naj bi izkazala, da je skupnost med pravdnima strankama trajala od februarja 2008 do 5. 7. 2013 - in ne le od decembra 2011); glede poslovnega prostora na navedeni parceli pa zaključuje, da naj bi bil kupljen (razlogov o tem dejstvu izpodbijani sklep nima) (9). Iz zemljiškoknjižnega izpiska (A7) izhaja, da je navedena parcela dvorišče v izmeri 241 m², da je njen lastnik toženec (od 15. 2. 2010) in da je na njej vknjižena stavbna pravica (ustanovljena 19. 2. 2010). Iz tožbe (tožnice zoper toženca zaradi varstva, vzgoje in preživljanja otrok) z dne 12. 7. 2013 sledi, da sta bili stranki zunajzakonska partnerja od 16. 12. 2011 dalje. Iz sklepa N 104/2010 z dne 2. 2. 2011 sodišča prve stopnje pa sledi, da je (predlog je bil vložen 24. 11. 2010) tožnica kot predlagateljica, zaslišana kot stranka, povedala, da s hčerko živita pri njenih starših v svojem gospodinjstvu (toženec, tudi predlagatelj, pa je povedal, da živi sam). Po oceni pritožbenega sodišča tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti (10). Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako (upoštevajoč navedeno, še posebej pa da so trditve o obstoju tega premoženja kot skupnega pomanjkljive (11), dokazno pa podprte zgolj s predlogom za zaslišanje tožnice (12) (ob osporavanju toženca z dokaznim predlogom za zaslišanje strank), medtem ko listinski dokazi dopuščajo tako pozitiven kot negativen zaključek).

7. Pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnica ni uspela s stopnjo verjetnosti izkazati obstoja nedenarne terjatve (zahtevkov) – temu nasproten zaključek sodišča prve stopnje je napačen - zato je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

8. Ker tožnica v pritožbenem postopku ni uspela, je pritožbeno sodišče njen predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka kot neutemeljen zavrnilo (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), o predlogu toženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa bo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odločalo sodišče prve stopnje.

(1) Iz zahtevka v tč. 5. izhaja, da naj bi bil delež strank na terjatvah iz tč. 1.zahtevka tudi ½.

(2) Prim. 60. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

(3) Pritožbeno sodišče opozarja, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, po drugem odstavku 51. člena ZZZDR njuno skupno premoženje; delež obstaja na premoženju (celoti), in ne na posameznih stvareh (pravicah) oziroma terjatvah, ki ga tvorijo; le izjemoma je pretekla sodna praksa v izjemnih primerih dopuščala različne deleže na posameznih stvareh (pravicah), ki sodijo v skupno premoženje; obširno o tem članka J. Hudej in I. Ščernjavič: Sporna materialnopravna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik, št. 11/12 (2010) in Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik, št. 1/2 (2011).

(4) Cit. zakonske določbe določajo, da če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten (prvi odstavek; lastnik in graditelj se (drugi odstavek) sicer lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina; graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo.

(5) Ugotovitvenega zahtevka ni mogoče zavarovati; da bi iz tega naslova nastala tožnici kakšna nedenarna terjatev – zahtevek – (poleg nesklepčnega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) tožnica ne zatrjuje.

(6) Zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

(7) Glede parcel št. 3515 in 3516 k.o. X. (8) Natančneje zgrešene presoje sodišča prve stopnje o obstoju temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve glede navedenih nepremičnin.

(9) Natančneje – razlogi so protislovni; sodišče prve stopnje navaja, da naj bi to izhajalo iz zemljiškoknjižnega izpiska (A7), kar ne drži. (10) Natančneje, da gre za premoženje, ki sta ga stranki pridobili z delom v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti.

(11) Glej sprotno opombo št. 10. (12) Prim. tožbene trditve in trditve v predlogu ter predlagane dokaze.