Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Uporabniki del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahtevajo sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravice za uporabo teh del, v kolikor pa dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
Določnost tožbenega zahtevka zahteva, da je tožbeni zahtevek konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
I. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se v III. in IV. točki izreka razveljavi in zadeva razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Pritožbi zoper sklep se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala, da ji mesečno poroča o obsegu javnega priobčevanja fonogramov (točka I. izreka sklepa). Toženi stranki je naložilo plačilo v znesku 217,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 126,92 EUR od 12. 05. 2010 do plačila in od zneska 90,51 EUR od 27. 08. 2010 do plačila (točka II. izreka zamudne sodbe). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo civilne kazni za vsak mesec neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov v višini mesečnega nadomestila za javno priobčevanje fonogramov po tarifi tožeče stranke, ki ustreza načinu in obsegu priobčevanja fonogramov pri opravljanju dejavnosti tožene stranke, povečanega do 200%, v višini, ki jo bo določilo sodišče, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 23,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka sodbe).
2. Tožeča stranka se je pritožila zoper III. in IV. točko izreka sodbe. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v III. točki izreka ugodi ter toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 04. 2011 toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 25,50 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
5. Tožeča stranka se je pritožila zoper sklep in uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo celotne naknadno priglašene stroške tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
6. Pritožbi sta utemeljeni.
7. Sodišča prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo civilne kazni (III. točka izreka sodbe). Navedlo je, da okoliščini, da tožena stranka ni bila pripravljena s tožečo stranko urediti pogodbenega razmerja glede uporabe avtorsko varovanih del ter neplačilo avtorskega honorarja ne predstavljata takšnega ravnanja, ki bi utemeljevalo izrek civilne kazni.
8. Kot izhaja iz Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS št. 21/95 do 68/2008, nadalje: ZASP) lahko upravičenec zahteva plačilo civilne kazni iz tretjega odstavka 168. člena ZASP, če je pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Med pravice po določbah ZASP sodijo tudi izključne pravice proizvajalca fonogramov po 129. členu ZASP. Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve, je dolžan uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo (prvi odstavek 130. člena ZASP). Uporabniki del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahtevajo sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravice za uporabo teh del (prvi odstavek 158. člena ZASP), v kolikor pa dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi (četrti odstavek 159. člena ZASP).
9. Po presoji pritožbenega sodišča so za odločitev v zadevi relevantne naslednje trditve tožeče stranke. Iz navedb tožeče stranke izhaja, da je tožena stranka pri svojem delu priobčevala fonograme, s čemer je kršila pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, saj ni želela urediti medsebojnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem sorodnih avtorskih pravic, niti ni tožeče stranke obveščala o obsegu uporabe komercialnih fonogramov, tožeči stranki pa za njihovo uporabo tudi ni plačevala nadomestila. Kot je nadalje navedla tožeča stranka, je bila tožena stranka o svojih obveznostih po določbah ZASP obveščena.
10. Iz navedenega je razvidno, da je tožeča stranka zatrjevala, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z že povzetimi določbami ZASP ter s tem kršila pravice proizvajalcev fonogramov. Navedb tožeče stranke ne gre razumeti kot zgolj zatrjevanje plačilne nediscipline tožene stranke. Tožena stranka namreč, potrditvah tožeče stranke, ni pridobila pravice do javnega priobčevanja komercialnih fonogramov. Prav tako je v navedbah tožeče stranke podana ustrezna trditvena podlaga glede zahtevane stopnje krivde. Zato je materialnopravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da navedene trditve ne predstavljajo takšnega ravnanja, ki bi utemeljevalo izrek civilne kazni.
11. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dovolj določno opredelila tožbeni zahtevek. Tožeča stranka je namreč glede zahtevka za plačilo civilne kazni uporabila opisno formulacijo, ki je že povzeta v 1. točki obrazložitve te odločbe.
12. ZPP določa, da mora biti tožbeni zahtevek določen (1. odstavek 180. člena ZPP). Zato ne zadošča, če je ta le določljiv. Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe (1). Tožbeni zahtevek mora biti torej konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja. (2)
13. Tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo civilne kazni torej ni mogoče vsebinsko obravnavati, preden ni opravljen postopek poprave tožbenega zahtevka po 108. členu ZPP. Sodišče prve stopnje namreč tožeče stranke ni pozvalo, da popravi zahtevek tako, da bo izvršljiv, pač pa je bila tožeča stranka s sklepom z dne 07. 07. 2010 (na list. št. 9) opozorjena zgolj to, da pravilno označi tožečo stranko ter odpravi nesklepčnost tožbe.
14. Glede na navedeno je utemeljena pritožba, ki napada sodbo sodišča prve stopnje v delu, s katerim je zavrnjen zahtevek za plačilo civilne kazni, saj je bilo v tem delu materialno pravo zmotno uporabljeno. Ker pa je treba tožečo stranko najprej pozvati na popravo tožbenega zahtevka glede plačila civilne kazni, pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti.
15. Odločitev o stroških postopka je odvisna od uspeha v pravdi, zato je utemeljena pritožba tudi v delu glede odločitve o pravdnih stroških.
16. Pritožbeno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. in IV. točka izreka) razveljavilo in zadevo v razveljavljenem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).
17. Pritožbeno sodišče je razveljavilo tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 04. 2011, saj bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o vseh priglašenih pravdnih stroških (3. točka 365. člena ZPP).
18. Zaradi delne razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v novo sojenje se pridrži odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP).
(1) Dr. Lojze Ude, mag. Nina Betetto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijevec, dr. Dragica Vedam Lukič in Jaz Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 123. (2) Primerjaj sklep II Cp 5215/2007.