Jedro

Osumljenec je tuj državljan, je v Sloveniji poleg obravnavanega kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj za katera so v zakonu zagrožene relativno visoke kazni, še v enem kazenskem postopku, zaradi česar obstoji konkretna nevarnost, da bi, kolikor bi bil spuščen na prostost, pobegnil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.

Izrek

Zoper osumljenega R. V. se iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor še za 2 (dva) meseca, to je do 21. 9. 2015.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom I Kpd 10657/2015 z dne 24. 4. 2015 zoper osumljenega R. V. odredilo pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Osumljencu je bila odvzeta prostost dne 21. 4. 2015 ob 06.35 uri. S sklepom I Ks 10657/2015 je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru dne 19. 5. 2015 osumljencu iz istih pripornih razlogov kot je bil odrejen podaljšal še za dva meseca, to je do 21. 7. 2015. 2. Dne 13. 7. 2015 je okrožna državna tožilka predlagala podaljšanje pripora osumljencu iz obeh pripornih razlogov, saj meni, da so okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora še vedno podane. Prav tako podan pa je tudi utemeljen sum, da je osumljenec storil obravnavana kazniva dejanja. Od izdaje sklepa o odreditvi pripora do datuma vložitve tega predloga ni namreč nastopila nobena relevantna okoliščina, ki bi omajala utemeljenost suma storitve R. V. očitanih kaznivih dejanj. V fazi preiskave zaslišane priče so namreč utemeljenost suma, kot enega izmed zakonsko določenih pogojev za odreditev pripora le še okrepile. Predlaga podaljšanje pripora še za tri mesece, saj gre za obširno kazensko zadevo, do dneva vložitve predloga za podaljšanje pripora še namreč ni bilo mogoče izvesti vseh zaslišanj s strani tožilstva predlaganih prič, prav tako je zaradi kompleksnosti in obširnosti zadeve ugotoviti, da sodišče strankam še ni uspelo dostaviti prepisov zvočnih snemanj, potrebno bo postaviti še izvedenca ekonomske stroke glede natančnega izračuna protipravne premoženjske koristi, poleg že predlaganih prič bo potrebno zaslišati še devet prič v zvezi z že zahtevano dopolnitvijo preiskave, kakor tudi dati možnost strankam, da se seznanijo z zaključki izvedenca ekonomske stroke, opravijo prepisi zvočnih snemanj izjav prič, kar vse opravičuje podaljšanje pripora v predlaganem času.

3. Predlog okrožne državne tožilke je bil posredovan osumljencu in njegovemu zagovorniku. Zagovornik osumljenca, odvetnik R. S. je v odgovoru na predlog poudaril, da v obravnavni zadevi sklep o uvedbi preiskave še vedno ni pravnomočen, saj o pritožbah zagovornikov zoper njega in o delnem nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo za preiskavo, zunajobravnavni senat še vedno ni odločil, kar je z vidika sodnega (ne)spoštovanja določbe drugega odstavka 200. člena ZKP posebna dimenzija škandaloznosti. Prav tako ni bilo nikakršne ovire, da se izvedenstvo ekonomske stroke ne bi odredilo že prej, kakor tudi bi sodišče lahko že prej zaslišalo priče. Meni tudi, da se je z zaslišanjem prič A. N., M. L. in P. B. stopnja utemeljenega suma storitve očitanih kaznivih dejanj pomembno zmanjšala, saj je priča A. N. postavila M. L. popolnoma na laž glede njegovih ovadbenih navedb o dogajanju na Policijski postaji Koper dne 20. 2. 2015, priča M. L. pa je vsebinsko demantiral v zahtevi za preiskavo uveljavljano tezo o R. V. izkoriščanju njegove premoženjske stiske. Priča P. B. pa je postavila na laž oškodovanca R. K., kar zadeva njegove ovadbene navedbe (ponovljene na zaslišanju pred preiskovalno sodnico) glede nastanka notarskih zapisov SV 805/14 in SV 806/14 ter glede njegove seznanjenosti z navedenim notarskim zapisom. Deplasirano pa je tudi utemeljevanje državne tožilke, da preiskave objektivno ni bilo moč končati zaradi dosedanje nenaprave prepisov posnetkov zaslišanj prič R. K. z dne 17. 6. 2015, M. L. z dne 19. 6. 2015 in R. T. z dne 23. 6. 2015, ko pa so takšni prepisi zgolj tehnični pripomoček, ki se po prosti volji sodišču napravi ali pa ne, saj bi v vsakem primeru stranke lahko poslušale posnetke kot izvoren dokaz. Slednjič pa je poudaril še, da je obramba dostavila preiskovalni sodnici vso razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je R. V. zelo šibkega zdravja in da so ga morali odpeljati na zasedanje Invalidske komisije I. stopnje pri ZPKZ Koper na vozičku. Po mnenju zagovornika bi bilo tudi eventualno podaljšanje pripora osumljencu navzkriž s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

4. Preiskovalna sodnica je predlog za podaljšanje pripora predložila Vrhovnemu sodišču s pojasnili o predvidenem nadaljnjem teku preiskave. V nasprotju z zaključki zagovornika v odgovoru na predlog državne tožilke preiskovalna sodnica meni, da izvedenca ekonomske stroke ni bilo mogoče angažirati doslej, saj mu ni bilo mogoče opredeliti naloge preden ni sodišče zaslišalo oškodovancev (kdaj in koliko si je kateri oškodovanec izposodil bodo povedali oškodovanci sami, v zneskih glavnice zapisanih v notarskih zapisih pa so vsebovane tudi oderuške obresti, od ugotovljenih datumov in zneskov od katerih naj se zakonsko dovoljene obresti računajo pa je odvisna naloga izvedenca itd.). Načelno se preiskovalna sodnica strinja z zagovornikom, da lahko vsaka stranka posnetke zaslišanj posluša, vendar bi bilo to izjemno težko izvedljivo, pri čemer poudarja, da je zaslišanje vsakega oškodovanca trajalo več ur (tudi devet ur, zaslišanje R. T. pa je trajalo kar tri dni, od tega osem ur klasičnega zasliševanja in kar dvaindvajset ur snemanja). Prav tako namerava zaslišati tudi vse predlagane priče, za izdelavo izvedenskega mnenja pa meni, da je potrebno najmanj štirinajst dni ali tri tedne. Po poizvedbah pri senatu, bo o pritožbah zagovornikov zoper sklep o preiskavi odločeno najpozneje do konca tedna, sklep o uvedbi preiskave zoper J. K., M. K. in V. G. z dne 13. 7. 2015, pa je bil strankam poslan 14. 7. 2015, pri čemer je po presoji preiskovalne sodnice smiselno, da se zadevi obravnavata skupaj. Preiskovalna sodnica opozarja še na obsežno dokazno gradivo in na dejstvo, da gre za zapleteno dejansko stanje zlasti v zvezi z oškodovancem R. T. B.

5. Preiskovalna sodnica je dne 26. 5. 2015 izdala sklep o uvedbi preiskave zoper R. V. in sostorilce in sicer zoper R. V. zaradi utemeljenega suma, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), nadaljevanega kaznivega dejanja oderuštva po 214. členu KZ-1 in nadaljevanega kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1. Za kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1 je v zakonu določena kazen zapora od enega do osmih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je tako podan.

6. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot pri njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: (a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, (b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in (c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7. Glede utemeljenega suma, da je osumljenec storil kazniva dejanja Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta še vedno podan. Obstoj utemeljenega suma je presojala preiskovalna sodnica v sklepu o uvedbi preiskave (sklep sicer še ni pravnomočen, ker še ni odločeno o pritožbi), sicer pa je bil večkrat pravnomočno presojen v sklepu o odreditvi pripora in kasnejšem sklepu o podaljšanju. Pri tem se je sodišče oprlo predvsem na navedbe oškodovancev in njihovim ovadbam priloženo dokumentacijo, kasneje pa so bili oškodovanci tudi zaslišani pred preiskovalnim sodnikom in so te navedbe v celoti potrditi. Zagovornik v odgovoru na predlog vrhovne državne tožilke o podaljšanju pripora sicer meni, da so izpovedbe oškodovancev z izpovedbami nekaterih pred sodiščem zaslišanih prič omajane, vendar pa v tej fazi postopka sodišče, ko odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje verodostojnosti posameznih prič oziroma skladnosti ali neskladnosti njihovih izpovedb z izpovedbami drugih, temveč ugotavlja le, ali so v spisu dokazi in podatki na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil neko kaznivo dejanje. V konkretnem primeru so takšni dokazi predvsem izpovedbe oškodovancev, oziroma glede kaznivega dejanja goljufije izpovedba oškodovanega R. K. 8. Glede pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti pa se po presoji Vrhovnega sodišča prav tako od odreditve pripora pa do sedaj ni spremenilo ničesar. Kot je bilo že večkrat ugotovljeno je osumljenec tuj državljan, je v Sloveniji poleg obravnavanega kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj za katera so v zakonu zagrožene relativno visoke kazni, še v enem kazenskem postopku in sicer zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 277. člena KZ-1, zaradi česar po presoji Vrhovnega sodišča obstoji konkretna nevarnost, da bi kolikor bi bil spuščen na prostost pobegnil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka. Prav tako pa je po presoji Vrhovnega sodišča še vedno podana nevarnost, da bi z izvrševanjem kaznivih dejanj na prostosti nadaljeval. Upoštevati je namreč treba sam način storitve obravnavanih kaznivih dejanj. Osumljenec naj bi kazniva dejanja izvrševal v daljšem časovnem obdobju in to na račun več oškodovancev, izkoriščal naj bi njihovo stisko po tem, ko si je pridobil njihovo zaupanje in jih zavajal ter jim lažno prikazoval dejanske okoliščine in pri tem organizirano in načrtno deloval preko drugih oseb, tudi sorodstveno povezanih, in usmerjal njihovo delovanje, vse pa naj bi počel kot zaenkrat izhaja iz podatkov v spisu z visoko stopnjo vztrajnosti. S takšnim ravnanjem pa je nedvomno ogrožena tudi varnost ljudi. Odreditve oziroma podaljšanja pripora pri premoženjskih kaznivih dejanjih namreč ni mogoče vnaprej izključiti, je pa seveda potrebno pri odločanju uporabiti načelo sorazmernosti ter okoliščine v zvezi z ogroženostjo ljudi posebej pretehtati. Kot je bilo že pojasnjeno naj bi osumljenec po ugotovitvah sodišč izkoriščal stisko oziroma že tako slabo premoženjsko stanje treh oškodovancev in njihovih družin ter jim z očitanim dejanjem odvzel oziroma poskušal odvzeti celotno premoženje, kar naj bi celo prispevalo k poslabšanju njihovega zdravja. Podano pa je tudi sorazmerje med težo obravnavanih kaznivih dejanj, stopnjo nevarnosti ponavljanja ter posegom v osumljenčevo svobodo. Navedenega pa tudi ne spremeni v odgovoru navajeno slabo zdravstveno stanje osumljenca, saj je bila zdravstvena dokumentacija sodišču posredovana in sta nižji sodišči o tem že zavzeli stališče. S pavšalnim ponavljanjem, da je osumljenec zelo bolan, zagovornik ne more vnesti dvoma v presojo glede obstoja pripornih razlogov.

9. Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da gre vsekakor za obsežno zadevo z več osumljenci, zapleteno po pravni in po dejanski plati, da je sodišče opravilo veliko število procesnih dejanj in izdalo vrsto odločb. V nadaljevanju bo nedvomno potrebno zaslišati s strani državne tožilke predlagane priče in po potrebi, postaviti izvedenca ekonomske stroke. Jasno je, da se za izvedbo teh dokazov ter za presojo državne tožilke glede nadaljnjega teka postopka zahteva določen čas, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlogu državne tožilke delno ugodilo ter pripor podaljšalo za dva meseca, to je do 21. 9. 2015, saj meni, da je glede na dejstvo, da je potrebno v pripornih zadevah postopati hitro, za navedena procesna opravila to dovolj dolgo obdobje.