Jedro

V primeru izdaje izpodbijanega sklepa o odmeri stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči pooblaščencu, odvetniku, tožnica ni bila niti stranka postopka, niti stranski udeleženec. Ker tožnica ni imela zahtevanega položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odmerilo stroške izvajalcu BPP (to ima odvetnik kot izvajalec BPP), nima procesne ligitimacije za sprožitev upravnega spora zoper izpodbijani sklep.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti v točki I izreka odvetniku A. A. za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 143/2016 priznal potrebne izdatke in nagrado v v skupnem znesku 1.572,29 EUR, kar predstavlja nagrado v znesku 1.288,76 EUR po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) in 22 % DDV v znesku 283,53 EUR. V točki II izreka pa je odločil, da se plačilo stroškov izvrši iz proračunskih sredstev Republike Slovenije pri naslovnem sodišču. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP tožniku kot odvetniku priznal potrebne stroške postopka, in sicer je pri odmeri stroškov upošteval sporno vrednost 21.906,00 EUR in ne zneska 41.906,00 EUR. Znesek 41.906,00 EUR predstavlja celotno sporno vrednost v pravdnem spisu in je seštevek zahtevkov upravičenke B. B. in mld. C. C. skupaj. Zahtevek upravičenke znaša 21.906,00 EUR, zahtevek mld. C. C. pa 20.000,00 EUR. Ker gre pri tem zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega (partnerja upravičenke in očeta mld. C. C.), torej za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, pri upravičenki pa tudi za plačilo pogrebnih stroškov, odvetnik pa je po odločbi Organa za BPP zastopal le upravičenko, je treba z vidika BPP kot sporno vrednost vzeti le vrednost zahtevka upravičenke, to pa je znesek 21.906,00 EUR.

2. Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila tožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da odločba o odobritvi BPP res glasi na tožečo stranko, vendar sodišče ne more zanemariti dejstva, da je ta zakonita zastopnica mladoletnega sina, preko katerega izkazuje svoj interes v pravdnem postopku. Sodišče je tudi nepravilno uporabilo 17. člen ZOdvT, ko je z izdano odločbo brez razumnega razloga drugače obravnavalo tožnico od ostalih udeležencev v sodnih postopkih. Pravilna razlaga citiranega zakonskega določila, nedvoumno izvaja zaključek, da je treba pooblaščencu priznati povračilo stroškov v višini 100 % in ne le 50 %, kot je odločilo sodišče z napadeno odločbo. Vrhovno sodišče je v zadevi pod evidenčno št. VS00012485 dne 23. 5. 2018 odločilo o predlogu za dopustitev revizije v podobnem primeru, vendar Vrhovno sodišče v zadevi še ni odločilo, je pa neizpodbitno dokazano, da se senatu, ki je sprejel odločitev o dopustnosti revizije poraja utemeljen dvom v pravilnost odločitve po 17. členu citiranega zakonskega določila. Tako je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov zastopanja od celotne sporne vrednosti. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek ali pa sodišče samo spremeni sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti tako, da tožniku v celoti stroškovno ugodi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

4. Tožba se zavrže. 5. V obravnavani zadevi je tožbo vložila tožnica B. B., ki je zaprosila za BPP in ji je bila le-ta dodeljena z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 10/2016 z dne 11. 1. 2016, za izvajanje BPP pa je bil določen odvetnik A. A. iz Murske Sobote. Z izpodbijanim sklepom z dne 22. 8. 2018, pa so bili temu odvetniku za izvajanje BPP odmerjeni stroški in nagrada.

6. V skladu s prvim odstavkom 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. To pa sta oseba, na zahtevo katere je bil začet upravni postopek ali zoper katero teče postopek (prvi odstavek 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP) in oseba, ki se je upravnega postopka udeleževala zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZUS-1 upravni spor sproži le, če najprej doseže, da ji upravni organ v postopku izdaje upravnega akta prizna položaj stranke, ali če ji upravni organ pravico do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta zavrne.

7. Sodišče ugotavlja, da v primeru izdaje izpodbijanega sklepa o odmeri stroškov za nudenje BPP pooblaščencu, odvetniku A. A., tožnica ni bila niti stranka postopka, niti stranski udeleženec. To izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa in iz podatkov upravnega spisa. V uvodu sklepa je sicer navedeno, da je sklep izdan v postopku BPP upravičenke B. B., vendar je bistven izrek predmetnega sklepa, s katerim so bili nagrada in izdatki priznani odvetniku A. A. kot izvajalcu BPP. Navedeno izhaja tudi iz šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči, ter iz 40. člena ZBPP, ki predpisuje določeno ravnanje izvajalca BPP z napotnico zaradi obračuna opravljenih storitev. Zaradi navedenega, in ker v primeru BPP stroške in nagrado izvajalcu BPP plača država (44. člen ZBPP), tožnica kot upravičenka do BPP tudi nima nobenega pravnega interesa v postopku odmere teh stroškov.

8. V skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.

9. Ker tožnica ni imela zahtevanega položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odmerilo stroške izvajalcu BPP (to ima odvetnik kot izvajalec BPP), nima procesne ligitimacije za sprožitev upravnega spora zoper izpodbijani sklep.1 Navedenega v obravnavani zadevi ne more spremeniti dejstvo, da v tem upravnem sporu tožnico zastopa odvetnik A. A., ki je bil tudi izvajalec BPP po izpodbijanem sklepu. Sodišče je zato v skladu z zgoraj citirano 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Tako sklep VSRS I U 71/2009 z dne 15. 4. 2009, sodba in sklep UPRS I U 654/2011 z dne 8. 6. 2011 in sodbi UPRS I U 2096/2014 z dne 13. 5. 2015 in I U 2088/2014 z dne 30. 3. 2015.