Jedro

Tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da so zamudi s plačilom sodne takse botrovali opravičljivi razlogi, ki jih njen pooblaščenec - odvetniška družba, kateri je sodišče vročilo plačilni nalog, kljub temu, da je v zadevi izkazal zahtevano skrbnost, ni mogel ne predvideti in ne odkloniti.

Ker so posledice prepozno plačane sodne takse enake kot če ta sploh ne bi bila plačana, sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi nastopila zakonska fikcija umika tožbe.

Izrek

I.Predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II.Postopek se ustavi.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnica je 29. 4. 2025 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo zoper uvodoma navedeni sklep.

2.Ob vložitvi ni bila plačana sodna taksa, zato je sodišče tožnici 29. 4. 2025 izdalo plačilni nalog I U 734/2025-3, s katerim jo je pozvalo, da v roku petnajst dni od njegove vročitve plača takso za tožbo v višini 148,00 EUR in jo opozorilo, da se bo v nasprotnem primeru štelo, da je tožba umaknjena. Plačilni nalog je bil tožnici vročen po pooblaščeni odvetniški pisarni, osebno, 7. 5. 2025. Naslednji dan, to je 8. 5. 2025, je torej začel teči petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, ki se je iztekel v četrtek, 22. 5. 2025.

3.Sodišče je ugotovilo, da tožnica v danem roku ni plačala sodne takse: taksa ni bila plačana niti pri blagajni sodišča niti sodišče zahtevanega zneska ni prejelo v dobro prehodnega podračuna. Tožnica sodišču o plačilu sodne takse tudi ni predložila potrdila (6.a člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Sodišče je zato tožnico z dopisom, ki ji je bil vročen 16. 6. 2025, seznanilo s svojo ugotovitvijo in jo pozvalo, da v roku osmih dni predloži dokazilo pravočasnem plačilu sodne takse za tožbo.

4.Tožnica je 18. 6. 2025 plačala sodno takso, hkrati pa se je na dopis sodišča odzvala s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navedla, da plačilnega naloga ni prejela "ne 7. 5. 2025 ali katerikoli drug datum". Pojasnila je, da pri odvetniški družbi, kateri je sodišče poslalo plačilni nalog, delo poteka tako, da administracija vsakodnevno po prejemu pošte le-to skenira in jo pošlje zaposlenim po elektronski pošti. Iz sporočila osebe, zaposlene v administraciji odvetniške družbe, "skenirana pošta 7. 5. 2025", ki ga je ta tega dne poslala zaposlenim, izhaja, da je odvetniška družba na ta dan prejela tri zadeve; ena izmed njih se je sicer res nanašala tudi na tožnico, vendar pa na drugo zadevo (I U 733/2025), ki se v zvezi z njeno tožbo prav tako vodi pred Upravnim sodiščem. Tožnica trdi, da resničnost njenih navedb potrjuje sporočilo elektronske pošte (e-mail), ki ga je sodišču predložila na USB ključku. Tožnica dodaja, da je predlog za to, da se zadeva vrne v stanje pred tem, podala pravočasno, saj je bila šele 16. 6. 2025, ko je prejela poziv sodišča, seznanjena s tem, da sodna taksa ni bila plačana. Predlogu je tožnica priložila tudi potrdilo o plačilu sodne takse, iz katerega izhaja, da je sodno takso plačala 18. 6. 2025.

K I. točki izreka

5.Predlog za vrnitev prejšnje stanje ni utemeljen.

6.Po prvem odstavku 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka, če iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena ZUS-1 (rok za vložitev tožbe) ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). V roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek 24. člena ZUS-1), po treh mesecih od dneva zamude pa vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče več predlagati (četrti odstavek 24. člena ZUS-1). V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je institut vrnitve v prejšnje stanje dopustno uporabiti tudi v primerih zamude roka za plačilo sodne takse, opravičen vzrok pa je po tej sodni praksi okoliščina oziroma ovira, ki je stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne more pripisati njeni krivdi.

7.Po presoji tožničinih navedb sodišče ugotavlja, da tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da so zamudi s plačilom sodne takse botrovali opravičljivi razlogi, ki jih njen pooblaščenec - odvetniška družba, kateri je sodišče vročilo plačilni nalog, kljub temu, da je v zadevi izkazal zahtevano skrbnost, ni mogel ne predvideti in ne odkloniti.

8.Izhajajoč iz dejstva, da tožnico v postopku zastopa odvetnik in da tožnica ne prereka resničnosti podatkov, navedenih na vročilnici (list. št. 6 sodnega spisa), da je bil plačilni nalog 7. 5. 2025 (celo) osebno vročen osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj pri pooblaščeni odvetniški družbi, tožnica sodišča ne more prepričati z golimi navedbami, da odvetniška družba plačilnega naloga ni prejela. Okoliščine, ki jih izpostavlja v predlogu, niso usmerjene v izpodbijanje resničnosti slednjega, pač pa se nanašajo le na splošen način ravnanja s prispelo pošto v administraciji odvetniške družbe na dan, ko naj bi ji bil vročen nalog. S tem pa tožnica sodišča ne more prepričati, da je bila zadeva obravnavana z vso skrbnostjo, ki se od odvetnika pričakuje, in da je do tega, da sodna taksa ni bila pravočasno plačana, prišlo iz opravičljivega razloga.

9.Ker je presodilo, da tožnica ni izkazala opravičenega razloga za zamudo, je sodišče njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (prvi odstavek 24. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

10.Šteje se, da je tožnica tožbo umaknila.

11.Tožnica sodne takse ni plačala do 22. 5. 2025, pač pa šele 18. 6. 2025, torej prepozno. Ker so posledice prepozno plačane sodne takse enake kot če ta sploh ne bi bila plačana, sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi nastopila zakonska fikcija umika tožbe. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo štelo za umaknjeno in postopek s tožbo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo.

K III. točki izreka

12.O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru ustavitve postopka vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Prim. na primer sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 73/2019 z dne 9. 9. 2019.

2Prim. na primer sklepe Vrhovnega sodišča v naslednjih zadevah: I Up 205/2015 z dne 23. 9. 2015, I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002, I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001, I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015, I Up 35/2023 z dne 22. 3. 2023.

3Tožnica je bil s tem podatkom seznanjena z dopisom, ki ji je bil vročen 16. 6. 2025.

4Tako tudi Vrhovno sodišče RS v npr. sklepu I Up 204/2019 z dne 11. 5. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 6a

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 24, 24/1, 34, 34/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.