Jedro

Za uspešno izpodbijanje je pomembno, da je bil stečajni dolžnik v času izpodbijanega pravnega dejanja insolventen. Če to stanje ne obstaja, se ga tudi upnik ne more zavedati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek: V razmerju med pravdnima strankama se razveljavi učinek verižne kompenzacije z dne 31.7.2009 v znesku 1.164,78 EUR.

Tožena stranka je zavezana v stečajno maso tožeče stranke plačati 1.164,78 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka dalje do plačila.

Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 111,36 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 9. dne po prejemu te sodbe dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 245,52 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 9. dne po prejemu te sodbe dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v razmerju med pravdnima strankama razveljavilo pravni učinek Verižne kompenzacije z dne 31.7.2009 v znesku 1.164,78 EUR (I. točka), toženo stranko je zavezalo v stečajno maso plačati 1.164,78 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa še zamudne obresti od poteka tega roka (II. točka), v preostalem delu (zamudne obresti od 31.7.2009 do poteka roka za plačilo) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka).

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži povrnitev stroškov. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika je čas od začetka zadnjih dvanajst mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka (269. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v tem obdobju, je izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (1. točka 1. odst. 271. čl. ZFPPIPP) in če je oseba, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (2. točka 1. odst. 271. čl. ZFPPIPP).

6. Iz navedenih določil (predvsem 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP) je razvidno, da je za uspešno izpodbijanje pomembno, da je bil stečajni dolžnik v času izpodbijanega pravnega dejanja insolventen. Če to stanje ne obstaja, se ga tudi upnik niti ne more zavedati. Tožena stranka je izrecno zanikala, da bi bila 31.7.2009 tožeča stranka insolventna. Kljub temu pa tožeča stranka tega dejstva sploh ni dokazovala, trdila je le, da je bila tožeča stranka takrat globoko insolventna in da so bili njeni računi blokirani 12.5.2010. Blokada računov devet mesecev in pol po storitvi izpodbijanega pravnega dejanja stečajnega dolžnika ne more kazati na to, da bi bila tožeča stranka že 31.7.2009 insolventna. Tudi iz predloga za začetek stečajnega postopka izhaja, kot to trdi tožena stranka, da se je stanje insolventnosti pojavilo šele v letu 2010; približno en mesec pred izpodbijanim pravnim dejanjem in približno en mesec po njem pa je bila izvedena tudi dokapitalizacija. Tožeča stranka je tako sicer prerekala navedbe tožene stranke, da bi bila tožeča stranka takrat insolventna, vendar pa tega ni z ničemer niti dokazovala, niti ni postavila trditev v prid insolventnosti (razen blokade računov od 12.5.2010, ki pa za odločitev ni pomembna), iz predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga je sestavila tožeča stranka in ga tudi predložila kot dokaz v obravnavani zadevi, pa izhaja ravno nasprotno. Ker tako ni dokazano, da bi bila tožeča stranka v času storitve izpodbijanega pravnega dejanja insolventna, sploh ne more biti podan subjektivni element izpodbojnosti. Za uspešno izpodbijanje pa morata biti izpolnjena tako objektivni kot tudi subjektivni element izpodbojnosti. Glede na navedeno je tožbeni zahtevek neutemeljen.

7. Pritožba je tako utemeljena, zato ji je sodišče ugodilo že iz tega razloga in se mu ni bilo treba ukvarjati še z drugimi pritožbenimi razlogi. Izpodbijano sodbo je zato spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (1. odstavek 351. člena ZPP).

8. Tožeča stranka, ki v pravdi ni uspela, bo zato morala toženi stranki povrniti tako stroške postopka na prvi stopnji kot tudi stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Višje sodišče je stroške odmerilo po specificiranih stroškovnikih, upoštevalo pa je tudi, da glede na vrednost spornega predmeta količnik 1,0 znaša 56,00 EUR.