Jedro

Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog niti za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog to žene stranke za delno oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo opr. št. I Pg 512/2013 z dne 3. 9. 2014 zavrne.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov in kršitve ustavnih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter pritožnika oprosti plačila sodne takse za vložitev pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko oprostiti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks. Za primere, ko je taksni zavezanec pravna oseba, so pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo določeni v tretjem in četrtem odstavku navedenega člena. Po tretjem odstavku sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Po četrtem odstavku mora sodišče pri odločanju skrbno preučiti vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe.

5. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo in izčrpnimi razlogi, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ni kršilo navedenih določb ZST-1. Glede na podatke iz izjave o premoženjskem stanju po drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1 ter podatke iz bilance stanja za leto 2012 (v katero je tudi pritožbeno sodišče vpogledalo na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1 - javno dostopne evidence AJPES-a) je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za delno taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačevanje taks. Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje tožene stranke (v zadnjih treh mesecih je imela na transakcijski račun prilive) namreč kaže na to, da je sposobna zagotoviti sredstva za plačilo taks, ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj v celotnem znesku. Objektivno nizka višina taksne obveznosti tožene stranka za pritožbo (102,00 EUR) namreč ne presega višine bilančnega dobička (200.119,00 EUR). Torej je tožena stranka plačilo sposobna zagotoviti že iz tega naslova, tako da bo lahko ohranjeno premoženje, ki ga je imela leta 2012. Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo, pa niti ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti.(1) Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da tudi že sam podatek, da je imela tožena stranka na dan 31. 12. 2012 kar 2.619.960,00 EUR sredstev, kar je znatno več od njenih kratkoročnih obveznosti (961.501,00 EUR), ob upoštevanju dejstva, da so vsaj nekatera izmed njih likvidna, potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

6. Pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo vseh zakonskih kriterijev za pravilno odločitev o pritožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, saj da se ni opredelilo do vseh predpostavk, ki jih predvideva ZST-1 v 11. členu, ter da za svojo odločitev ni navedlo razlogov, s čimer je po mnenju tožene stranke storilo bistveno kršitev pravil postopka, je po presoji pritožbenega sodišča zato neutemeljen.

7. Nadalje se izkaže za neutemeljen pritožbeni očitek, da predlog za oprostitev plačila sodne takse že pojmovno vsebuje tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks in da bi takó moralo sodišče ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodne takse posebej presoditi tako obstoj pogojev za oprostitev plačila sodne takse kot tudi obstoj pogojev za odlog plačila sodne takse ali njeno obročno plačilo, česar pa naj sodišče v izpodbijanem sklepu ne bi storilo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje obravnavalo takó predlog za delno oprostitev, odlog ter obročno plačilo sodne takse ter v izreku sprejelo odločitev glede vseh strankinih predlogov. Za svojo odločitev glede vseh predlogov pa je navedlo tudi izčrpno obrazložitev (primerjaj, 4. in 5. točka obrazložitve sklepa), zato ni podana očitana kršitev določb postopka.

8. Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko v skladu s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pozvati, da vlogo ustrezno dopolni ter ji postaviti rok za njeno dopolnitev, ter da naj bi s to opustitvijo storilo bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi privedla do napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ter posledično neutemeljene zavrnitve prošnje za oprostitev plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da 108. člen ZPP pride v poštev, kadar je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, ter samó v tem primeru zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Predlog tožene stranke v predmetni zadevi pa ni bil niti nepopoln niti pomanjkljiv, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno postopati po 108. členu ZPP. Tožena stranka v pritožbi zamenjuje vprašanje nepopolnosti oziroma pomanjkljivosti vloge (kar ureja 108. člen ZPP) z vprašanjem nezadostne trditveno in dokazne podlage za utemeljenost zahtevka stranke (kar ureja 212. člen ZPP ter 12. člen ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da celo sama pritožnica v pritožbi poudarja, da iz izpolnjenega in priloženega obrazca o premoženjskem stanju njegova nelikvidnost in višina blokad na TRR res ne izhajata.

9. Odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke za delno oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

10 Glede na navedeno in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj, Sklep VS RS I Up 378/2009 z dne 8. 10. 2009.